Razjeda na želodcu (Ulcus Ventriculi)

V ventrikulih razjeda (sopomenke: Antrum erozija; okužba z Helicobacter pylori v ventrikulih razjeda; erozija želodca; erozija sluznice želodca; čir na želodcu; krvavitev iz želodčne razjede; stres čir na želodec; ulcus ad pylorum; kalozum razjeda prekatov; peptični čir na želodcu; peptični čir pilorusa; peptični ulkus ventrikulov; praepilorični čir; pilorični čir; razjeda rotundumskih prekatov; peptična ulkusna bolezen; ICD-10 K25. -: Ulcus ventriculi) je razjeda na območju želodec (čir na želodcu). Običajno se nahaja na območju pilorusa (želodec vrata) in sprednji antrum ali na notranji strani majhne ukrivljenosti (želodčna ulica).

Ventrikularna razjeda, skupaj z razjeda dvanajstnika, spada v skupino črevesnih bolezni prebavil. Skupaj spadajo med najpogostejše bolezni prebavni trakt.

V približno 70-80% primerov okužba z gramnegativno mikroaerofilno bakterijo v obliki paličic Helicobacter pylori je zaznati pri bolnikih. Okužba sprva vodi do gastritis (gastritis tipa B), na podlagi katerega lahko med boleznijo nastane čir.

Razmerje med spoloma: Moški so nekoliko pogosteje prizadeti kot ženske.

Najvišja pogostnost: Največja pojavnost ventrikularne razjede je po 40. letu in pred 70. letom starosti. Najvišja starost je v 6. desetletju življenja.

Prevalenca (incidenca bolezni) je 0.3% (v Nemčiji).

Incidenca (pogostost novih primerov) je približno 50 primerov na 100,000 prebivalcev na leto (v Nemčiji). Težnja se zmanjšuje.

Potek in napoved: Če je vzrok ventrikularne razjede okužba z bakterijo Helicobacter pylori, izkoreninjenje (odprava zarodka) vodi k ozdravitvi bolezni. Stopnja ponovitve je nato med 0 in 5%. Ponovna okužba z zarodki se pojavi le v 1% primerov, vendar to ni nujno vodi do ventrikularne razjede. Če se ne zdravi, lahko čir na želodcu vodi med drugim k razjedi krvavitve ali celo predrtju (ruptura; vsebina želodca v trebušno votlino). Na splošno je trajanje celjenja odvisno od velikosti in globine razjede (razjede), pa tudi od življenjskih razmer bolnika.

Če je potrebna stalna uporaba zdravila, ki povečuje tveganje za razjedo, je danes trajna terapija z zaviralcem protonske črpalke (PPI; zaviralec kisline) hkrati priporočamo za preprečevanje (profilaksa).