Žeja: funkcija, naloge, vloga in bolezni

Kaj je žeja, kako se žeja pojavi in ​​kakšen pomen ima žeja za ljudi? Že v grški mitologiji žeja velja za eno najhujših muk. Na primer, besni Zevs je svojemu sinu Tantalu kazen žeje in lakote, ker je izdal božanske skrivnosti. Tantal se je jasno postavil do kolena voda, a ko je poskušal piti, mu je ušlo. Nad njim je visilo veliko sočnih sadežev, a takoj ko jih je hotel pobrati, so se z vetrom odmaknili. Žeja, večna žeja, Tantalosqualen pravi stoletja.

Kaj je žeja?

Žeja je občutek, ki se sproži, ko sol koncentracija of telesnih tekočinah povečuje - bodisi kot posledica pomanjkanja vodana primer po močno znojenje in potem driska, ali po zaužitju preveč nasoljenih obrokov. Če zdaj vprašamo fiziologa, kaj v resnici je žeja, bo odgovoril takole: Žeja je občutek, ki se sproži, ko sol koncentracija od telesnih tekočinah povečuje - bodisi kot posledica pomanjkanja voda, na primer po močno znojenje in driska ali po zaužitju preveč nasoljenih obrokov. Izraz telesna tekočina ne zajema samo kri, ampak tudi tkivno tekočino, ki se nahaja med celicami in znotraj njih. Poleg hranil, pomembnih za celični metabolizem, različne minerali se v njem raztopijo, kot npr natrijev, kalij, magnezijev, kalcij, kloritd., ki so v natančnem sorazmerju med seboj in sodelujejo pri nemotenem delovanju skoraj vseh telesnih funkcij. Ta raven soli ni plod naključja, vendar jo je treba vedno obdržati na isti ravni s sodelovanjem več organov. V prvi vrsti so ledvice. Od njihove dejavnosti je odvisna spreminjajoča se količina in koncentracija urina, ki so prilagojeni vsebnosti vode in mineralov v telesu. Delovanje koža, pljuča in črevesje vplivajo tudi na tekočinsko in mineralno zalogo organizma. Ob kakršni koli spremembi istega, ne glede na to, kako majhna je, takoj začnejo veljati predpisi, ki preprečujejo nihanje koncentracije soli. Zato je nujno nadomestiti izgubo tekočine. Žeja je torej občutek, ki ga doživljamo, ko je v naši vodno-mineralni snovi nekaj narobe ravnovesje. Lahko ga primerjate z rdečo lučko na stroju. Kako sami smo žejni, lahko presodimo samo sami. Objektivno registriramo samo vsebnost soli v kri s pomočjo zapletenih aparatov.

Delovanje občutka žeje

Ko govorimo o žeji, zaradi katere se zavedamo globokih sprememb v vodi in mineralih ravnovesjeali organov, katerih funkcija ima koncentracijo soli kri ohranjamo konstantno, vprašati se moramo tudi, kje je center za predpise, ki beleži odstopanja od normalnega in prenaša impulze na organe. Poleg drugih vitalnih centrov, ki so na primer odgovorni za delovanje toplote ravnovesje in spanje, tako imenovano vodno središče se nahaja tudi v diencefalonu. Svoje impulze pošilja bodisi po poteh avtonomnega dela živčni sistem, tj. del, ki je neodvisen od naše volje ali pa daje impulze hipofiza, katerega zadnji reženj izloča hormon adiuretin, ko nivo vode v telesu grozi, da se bo znižal pod normalno. Adiuretiri upočasni izločanje vode skozi ledvice in na ta način pomaga vzdrževati konstantno raven tekočine v organizmu. Poleg tega je ravnovesje vode in mineralov urejeno z dejavnostjo hormoni nadledvične skorje. Žeja je vstavljena v ta sistem, kolikor nas ozavesti o spremembi telesnih sokov in nas spodbudi k aktivnim sanacijskim ukrepom. Na splošno pa navade in ideje uravnavajo vnos tekočine s pogojem refleks, ne da bi se žeja občutila vsakič. Posledično količina spijene tekočine ne ustreza vedno resnični potrebi organizma po tekočini. Večinoma se tudi med občutkom žeje vnese več tekočine, kot jo potrebuje organizem. To je enostavno razumeti, ko vemo, da žeja ne ugasne, dokler črevesja ne absorbirajo vode. Vse prepogosto se zgodi, da v vročih poletnih dneh začutimo veliko žejo močno znojenje, vendar ga iz nekega razloga ne moremo takoj ukiniti.

Zapleti pomanjkanja tekočine

Naše relativno počutje kaže, da to še ni povzročilo resnih sprememb v sestavi telesnih tekočin. To je posledica dejstva, da ima telo zaloge tekočine v podkožju, ki jih je mogoče v nujnih primerih zelo hitro mobilizirati in doseči ravnovesje. Hkrati ledvice - kot že omenjeno - prilagajajo svojo aktivnost novim razmeram, torej proizvajajo manj, a bolj koncentrirano sečnina. V tem primeru pa sproščanje tekočin skozi koža ni mogoče dušiti, saj nenehno izhlapevanje vlage na koži črpa toploto iz telesa in s tem uravnava temperaturo organizma. Žeja je še posebej mučna pri delu pod visokimi temperaturami, na primer poleti na soncu, v kuhinjah in pekarnah ali pri predelavi jekla. Zaradi povečanega potenja je človek nagnjen k brezmejnemu pitju in je presenečen, da se žeja kljub obilnim zalogam tekočin ne poteši. Kako je to mogoče razložiti? Z znojem ne izločamo samo vode, temveč tudi navadno sol - natrijev in klor - katere naloga je med drugim zadrževanje vode v organizmu. Če teh snovi ne vrnemo v telo s tekočino, torej če uživamo samo vodo iz pipe, kola or kava, to vodi do pomanjkanja soli v organizmu. Posledično se absorbirana voda takoj spet izloči. Zato so ljudje žejni, ker pijejo preveč vode. Zaradi tega bi morali v vročih dneh ali na zgoraj omenjenih delovnih mestih uživati ​​mineralno vodo ali nekoliko bolj slan obrok. Poudariti pa je treba, da bolj nasoljena hrana ne bi smela postati navada zdravje razlogi. Kako dolgo lahko človek živi brez hidracije? Poskusi so pokazali, da smrt nastopi, ko telo izgubi 15 odstotkov vode. Kako hitro bo ta točka dosežena, je med drugim odvisno od zalog vode organizma, temperature zraka in vlage ter od tega, ali se hkrati opravlja težko fizično delo. Gotovo je, da lahko žejo preživimo le nekaj dni. Odrasli lahko preživijo 24 ur brez pitja, dojenčki pa lahko trpijo zaradi življenjsko nevarnih motenj. Vode, tako kot katere koli druge hrane ali hrane na splošno, tudi več dni ne moremo. To je preveč razumljivo le, če upoštevamo, da naše telo sestavlja 60-70 odstotkov vode. Pri novorojenčkih ta številka znaša kar 75 odstotkov. Če predpostavimo telesno težo 70 kilogramov, samo to znaša 48 kilogramov vode. Mišice predstavljajo največji delež tega, in sicer 50 odstotkov, in maščobe za 15 odstotkov celotne vsebnosti tekočine. Velik pomen vode izhaja tudi iz dejstva, da je delovanje telesnih celic vezano na vodno raztopino hranil. Tudi izločanje presnovnih odpadnih snovi skozi ledvice je nemogoče brez vode, prebava pa je prav tako nepredstavljiva brez tekočine. Dnevno se v črevesje izloči približno 8 litrov prebavnih sokov. Ti se običajno v veliki meri reabsorbirajo v debelem črevesu. Vendar pa se lahko pri diarejskih boleznih pojavijo velike izgube tekočine, če je posledica ponovne absorpcije vnetje črevesja sluznica. Čeprav je premalo tekočine nujno, lahko telo v določenih mejah prenaša preveč, ker imamo več organov za izločanje, kot so ledvice, koža, pljuča in črevesje. Vsak dan izločimo približno 2.5 litra (1500 ml urina, 500 ml znoja, ostalo je vsebnost vlage v blatu in izdihanem zraku). Pri zdravi odrasli osebi se lahko ta količina poveča na 5 litrov ali več, če je oseba popila žejo.