Želja po otrocih
Slika, posneta z računalniško tomografijo, vedno vodi do velike izpostavljenosti sevanju. Zaradi tega se računalniška tomografija sme izvajati samo med nosečnost v izrednih razmerah, saj še danes ni znano, kakšni bi bili učinki na nerojenega otroka. Izjema je računalniška tomografija Glava, ki manj vpliva na nerojenega otroka.
Če pacient želi imeti otroka in mora opraviti pregled z računalniško tomografijo, to načeloma ni problem. Vendar je pomembno, da jajčniki in maternice so zaščiteni pred izpostavljenostjo sevanju, ki jo povzroča računalniška tomografija, sicer lahko želja po otroku ostane neizpolnjena. Težava je v tem, da je izpostavljenost sevanju največja v naših spolnih žlezah, torej pri moških testisi in jajčniki.
Zato je pomembno, da med CT preiskavo trebuha čim bolj zaščitimo spolne žleze, da izpostavljenost sevanju med računalniško tomografijo ne bo uničila želje po otroku. Iz tega razloga obstajajo tako imenovane testisne kapsule za moške, ki jih pregledujejo z računalniško tomografijo. Te kapsule so nameščene okoli testisi in jih zaščitite, da ne bodo izpostavljeni nobenemu sevanju.
Medicinske sestre ali zdravniki bodo pacienta pogosto opozorili na možnost zaščite s kapsulami testisa, če pa tega ne storijo, se pacient ne bi smel bati, da bi to prosil. Za ženske pa je to že težje, saj ženske spolne žleze, in sicer jajčniki, se nahajajo v telesu. Za ženske je zato majhen svinčeni predpasnik nameščen čez jajčnike. Ta svinčeni predpasnik zagotavlja, da je vsaj večina sevanja blokirana in da nobena pretirana izpostavljenost sevanju ne ovira želje po otroku.
Sinusi
Računalniška tomografija se pogosto uporablja tudi za pregled obnosnih votlin. Od celotnega Glava je ponavadi rentgensko, to povzroči izpostavljenost sevanju približno 1.8-2.3 mSv. To približno ustreza polletni izpostavljenosti sevanju.
rak
Računalniška tomografija včasih vključuje zelo visoko izpostavljenost sevanju, kar telo močno obremeni. Zato je pomembno, da se bolnik strinja s to izpostavljenostjo sevanju in mora biti vnaprej obveščen o tveganjih. Velja tudi tako imenovana analiza tveganja in koristi.
Koristi pregleda bi morale biti vedno večje od tveganja. Težko je reči, ali izpostavljenost sevanju računalniški tomografiji vodi do rak, ker ni znano, ali je rak, ki se je pojavil leta po zdravljenju, posledica izpostavljenosti sevanju ali ne. Kožne spremembe se lahko pojavijo kot posledica izpostavljenosti sevanju, vendar se pojavijo takoj po izpostavljenosti sevanju.
Sevanje povzroča tudi spremembe v DNK obsevanih celic. To lahko privede do tako imenovanih prelomov verig, izgube baze in številnih drugih sprememb v DNK. Ti nato privedejo do tega, da se celica množi drugače kot prej ali celo do njene smrti.
Običajno takšne napake odpravi lastna teža telesa encimi. Možno pa je tudi, da je napaka v DNK nepopravljiva zaradi izpostavljenosti sevanju. V tem primeru, rak se lahko razvije zaradi računalniške tomografije in posledične izpostavljenosti sevanju. Zato je treba vedno pretehtati tveganje glede na koristnost pregleda.
