Živčne motnje so duševne motnje, ki običajno nimajo fizičnih vzrokov. Vendar se lahko živčne motnje pojavijo tudi v povezavi z boleznimi, ki lahko s svojo simptomatologijo sprožijo duševne motnje.
Kaj so živčne motnje?
Toksini in virusi v telesu lahko povzroči spremembe v živčnih celicah. Na splošno velja, da živčne motnje vključujejo različne duševne motnje, pa tudi posebne oblike, kot sta nevroza in psihoza. Pogosto jih poimenujejo duševna bolezen ali psiho-bolezen. Izraz živčne motnje se zato uporablja kot skupni izraz za številne oblike duševnih motenj. Sem lahko spadajo skrajne oblike živčnosti in notranji nemir. Za razliko od nevroze, pri kateri ni fizičnih vzrokov, psihoza je pogosto povezano s fizičnimi motnjami. Približno lahko rečemo, da so anksioznost in obsesivno-kompulzivne motnje značilne za nevroze, medtem ko je za psihoze značilno moteno dojemanje resničnosti. Dodatna razlika med a psihoza nevroza pa je, da se bolniki z nevrotičnimi lastnostmi zavedajo živčnosti stanje, medtem ko se psihotik ima za zdravega.
Vzroki
Vzroki za živčne motnje so večinoma psihološke ali psihične narave. Še posebej, če vzroke povzročajo močna živčnost, notranji nemir, tesnoba, anksiozna motnja, histerijo, stres, hipohondriji ali kompulzijah, pogosto govorimo o nevrozah (npr. anksiozna nevroza, srčna nevroza). Nevroze pa lahko sproži tudi dolgotrajna žalost (npr. Smrt ali ljubezen). Čeprav je Sigmund Freud zdaj že zastarel, je podal široko paleto teorij o vzrokih živčnih motenj. Duševne motnje pripisuje predvsem zgodnjemu zatrtju strahu otroštvo razvojne motnje in spolne težave kot vzroki. Po Freudu naj bi bila zlasti obdelava psihe v podzavesti bistvenega pomena. Vendar se lahko živčne motnje pojavijo tudi v okviru bolezni. V tem primeru nekateri toksini (npr. Toksini) in virusi v telesu lahko povzroči spremembe v živčnih vlaknih ali živčnih celicah, kar lahko nato povzroči trajne živčne motnje.
Bolezni s tem simptomom
- Anksiozna motnja
- Srčna nevroza
- Disocijativna motnja identitete
- Nevroza
- Hipohondrija
- Afektivne motnje
- Psihopatija
- Somatoformna motnja
- Obsesivno kompulzivna motnja
- Bipolarna motnja
- Psihoza
- Shizofrenija
Zapleti
Bolezni živcev vodi do hudih medosebnih zapletov. Prizadeta oseba trpi zaradi nihanje razpoloženja, pride do razdražljivosti in pogosto agresivnega vedenja. Pride do nesporazumov, sporov in prepirov. V hujših primerih pride do ločitve od bližnjih. To vodi k nadaljnjemu zmanjšanju življenjske radosti. Prihaja žalost zaradi izgube. Apatija, izguba apetita ali melanholično razpoloženje so posledice. V nekaterih primerih se vedenje popolnoma spremeni. Umik se spremeni v jezo. Nezmernost se lahko razvije v solzno vedenje. Nemogoče je vnaprej reči, katera čustva ali vedenje bo trpel zaradi tega stanje. Če zdravljenje živčnega stanje pogosto pride do dajanja zdravil. Ti imajo neželene učinke, ki sprožijo tudi spremembo vedenja in razpoloženja. Med terapija, trpeči se pogosto ukvarja z vprašanji in dogodki v svojem življenju. Hrepenenja, čustvene poškodbe ali travme se lahko odkrijejo in vodi do nadaljnjih čustvenih nihanj ali razpoloženja. V nekaterih primerih, poklicna invalidnost, socialni umik ali izolacija. Lahko se razvijejo druge duševne bolezni, ki se zdravijo vzporedno. V hujših primerih pride do živčnega zloma. Pacient je nekaj časa hospitaliziran zaradi lastne varnosti.
Kdaj je treba iti k zdravniku?
Na vprašanje, kdaj simptomi zahtevajo zdravljenje, lahko odgovorimo le glede na posamezen primer. Pacient mora prepoznati vse pomisleke. Treba je izvesti celovito oceno tveganja, ki je usmerjena v potrebe. V zvezi s tem je vsekakor priporočljivo, da se v dvomih odločite za obisk zdravnika, vendar pa zdravljenja ne zahteva vsak simptom. Z medicinskega vidika veliko stanj ne zahteva zdravljenja. Pri sumu na bolezen živca je najprej treba upoštevati, da ni nobenih fizičnih vzrokov. Obisk zdravnika zato ni nujno indiciran. Praviloma je priporočljiv obisk psihoterapevta. Psihoterapevt je sposoben razvrstiti opisane pritožbe in tako lahko ovreči ali utemelji sum. Psiholog lahko diagnozo postavi tudi z izvedbo strokovnih postopkov testiranja. V nasprotju s psihoterapevtom pa zaradi pomanjkanja dovoljenja za opravljanje zdravljenja ne sme začeti zdravljenja. Iz tega razloga se je smiselno posvetovati s psihoterapevtom, ki sme delati tako psihološko kot terapevtsko. Le tako lahko zagotovite, da zdravljenje in diagnoza potekata iz enega samega vira. Ker laikov ne morejo diagnosticirati živčnega stanja in sprva ne kaže nobenih telesnih simptomov, večina bolnikov najprej odide k svojemu družinskemu zdravniku. To je prva kontaktna točka. Napotil se bo na terapevta, psihologa oz psihiater če sumi na živčno stanje.
Zdravljenje in terapija
Motnje živcev mora vsekakor pregledati in zdraviti zdravnik ali specialist (psiholog). Zdravnik bo postavil veliko vprašanj o okoliščinah in opravil tudi teste, da bi ugotovil natančen vzrok. Ker so vzroki za živčne motnje lahko tako raznoliki, terapija in možnosti zdravljenja so prav tako zelo raznolike. V večini primerov vas bo splošni zdravnik napotil k psihologu ali psihoterapevtu. Nato bo uvedel terapije, posebej prilagojene vašemu primeru. Avtogeni trening in progresivne mišice sprostitev se običajno uspešno uporabljajo v psihoterapija. Zdravila sprva niso priporočljiva. Vendar bo lečeči zdravnik uporabil psihotropna zdravila (npr antidepresivi, nevroleptiki ali psihostimulansi), če je potrebno. Vendar pa zeliščna zdravila, kot npr valerijana, limonin balzam in hmelj, so sprva bolj zaželene.
Obeti in napovedi
Potek živčnega stanja je vedno odvisen od fizičnih in psiholoških značilnosti pacienta in seveda od manifestacije simptoma. Za živčno stanje je praviloma značilen predvsem notranji nemir, ki ga lahko poslabšajo nekateri dejavniki, kot so stres. Poleg tega je prisotna stalna živčnost, ki vodi do izčrpanosti in razdražljivosti. Neredko tako vodi živčno stanje izgorelosti če se ne zdravi. V hudem poteku se lahko pojavijo tudi drugi simptomi, kot npr panični napadi or obsesivno kompulzivna motnja. Bolnik trpi zaradi zmanjšane kakovosti življenja in morda ne bo več mogel zlahka iti na svoje delo. Zdravljenje poteka z zdravili in v pogovorih s psihologom. Če pa je živčevje razmeroma hudo, lahko zdravljenje traja več mesecev. Ali zdravljenje resnično vodi do uspeha, ni mogoče splošno predvideti. Tu se mora potruditi tudi pacient sam in pokazati svojo voljo. Če bodo pogovori neuspešni, antidepresivi in druga zdravila.
Domača zdravila in zelišča za živčne motnje.
- čaji in kopeli iz limonin balzam in hmelj pomiri živci in stabilizirajo razpoloženje. Odlični so tudi za motnje spanja.
- 10 kapljic valerijana tinktura ponoči raztopljena v mlačnem kozarcu vode, dolgoročno pomirja um, duha in telo. Pomirjujoči učinki pa lahko trajajo tudi do dva tedna. A za to traja tudi dlje.
Kaj lahko storite sami
V primeru živčnih motenj je na voljo nekaj možnosti, da sami ukrepate. Vendar samopomoč nikoli ne more nadomestiti zdravljenja, ampak ga v najboljšem primeru dopolni. Živčne bolezni prizadetim predstavljajo težko nalogo. Zato je pomembno, da telesu zagotovimo optimalna hranila. Tu ima prehrana pomembno vlogo. Živila, kot so ribe, oreški or repično olje so bogate z omega-3 maščobne kisline. Ti krepijo telesne živčne celice, zato jih je treba uživati v večjih količinah. Poleg tega je treba pozornost nameniti tudi ustreznemu vitamin vnos. Vitamin pomaga telesu, da se brani pred prostimi radikali. Vitamin C podpira proizvodnjo adrenalin in krepi imunski sistemVsebuje ga sveže sadje in zelenjava. B vitamini so prav tako posebej pomembni. Ti se štejejo za „živce“ vitamini"In jih najdemo v leči, jogurt, fižol, jajca, sončnična semena in orehi. Poleg uravnoteženega prehrana, pozornost je treba nameniti tudi zdravemu načinu življenja. Bolniki z živčnimi boleznimi bi morali dovolj spati, zmanjšati jih stres in se vzdrži uživanja snovi, ki povzročajo zasvojenost, kot je alkohol ali čim več cigaret.
