Živci v vratu
v hrbtenični kanal (ki ga tvorijo telesa vretenc in loki vretenc) leži hrbtenjača, ki se nadaljuje neposredno iz možganov. Vsebuje številne živčne vrvice, ki prenašajo ukaze iz možganov na obrobje ali sporočite informacije z obrobja možganom. V vratu območje, živci odidejo tudi na roke, ki tvorijo ročni pleksus (pleteni živčni pleksus) na ravni vratu. Nekaj lobanjskih živci, tj živci ki izvirajo neposredno iz možganov, tudi teči skozi vratu (npr. vagusni živec, ki tudi inervira glasilke)
Vratne bezgavke
O vratu vsebuje številne limfna vozlišča, ki igrajo pomembno vlogo v imunski sistem. Vratne bezgavke so razdeljene na tri regije: Površinske bezgavke: Razporeditev na obeh straneh vzdolž vratne vene (vratna vena) Globoke bezgavke: Razporeditev na obeh straneh vzdolž arterije carotis communis (karotidna arterija) Sprednje bezgavke: Središče pred grlom in ščitnico
- Površinske bezgavke: Razporeditev na obeh straneh vzdolž vratne vene (vratna vena)
- Globoke bezgavke: Razporeditev na obeh straneh vzdolž arterije carotis communis (karotidna arterija)
- Sprednje bezgavke: postavljene na sredino pred grlom in ščitnico
Larynx
O larinks je hrustanec-kostna struktura, ki predstavlja Vhod iz grlo v sapnik. The larinks sama je sestavljena iz ščitnice hrustanec (Cartilago thyroidea), ki je od zunaj vidna in otipljiva kot „Adamovo jabolko“. Pod njim je krikoid hrustanec (Cartilago cricoidea) in zadaj oba hrustanca (Cartilagines arytaenoideae).
Pri požiranju se Vhod k larinks je zaprt z epiglotis, tako da v požiralnik ne more vstopiti nobena hrana. V notranjosti grla so glasilke obešene in vibrirajo kot odziv na zračne eksplozije, kar ustvarja zvoke glasu. Neposredno pred grlom leži Ščitnica.
