2) Bolezni sečnega kamna
Drug vzrok za pojav bolečine v dimljah je prisotnost sečnega kamna. Sečni kamni nastanejo predvsem takrat, ko soli, ki so običajno raztopljene v urinu, kristalizirajo in kondenzirajo. Bolniki s slabimi prehranskimi navadami ali nekaterimi presnovnimi boleznimi imajo običajno znatno večje tveganje za razvoj sečnih kamnov.
Razlog za to je neravnovesje med snovmi, ki zavirajo kamen in tvorijo kamen v urinu. Kalcij in fosfati ter oksalati in urati so med ioni, ki spodbujajo nastajanje sečnih kamnov. Citrati pa veljajo za snovi, ki zavirajo kamen.
Poleg tega so drugi dejavniki (na primer proizvodnja urina na dan, ledvice bolezni, motnje pretoka urina in pomanjkanje gibanja) igrajo odločilno vlogo pri razvoju sečnih kamnov, kar je lahko povezano z bolečine v dimljah. V mnogih primerih se lahko zlasti majhni sečni kamni zlahka izločijo preko sečil. Večji sečni kamni pa se navadno zataknejo na poti iz ledvice k mehurja.
Ti sečni kamni lahko povzročijo bolečine v dimljah pri prizadetih. Bolniki, ki trpijo zaradi sečnih kamnov, pa imajo kolike veliko pogosteje. Izraz "kolike" se nanaša na oteklino bolečina ki vrh doseže po nekaj urah in nato počasi popusti.
Glede na natančno lokacijo sečnega kamna se simptomi lahko zelo razlikujejo. Sečni kamni, ki se nahajajo na območju sečevodov, pogosto povzročajo kolike in dimelj bolečina. V nekaterih primerih lahko te bolečine sevajo celo v hrbet, boke, spodnji del trebuha ali genitalije.
Trebuh prizadetih bolnikov se običajno zdi napihnjen in otrdel. Zaradi hudega bolečina, večina bolnikov mora sprejeti upognjeno, lajšajočo držo. Pojav slabost in potenje je tudi tipičen simptom bolezni sečnega kamna. Če so ti simptomi prisotni, se je treba takoj posvetovati z zdravnikom in začeti ustrezno zdravljenje.
Če začne telesna temperatura prizadetih bolnikov naraščati (povišana telesna temperatura), to je treba razlagati kot opozorilni signal. Zdravljenje bolezni sečnega kamna z bolečinami v dimljah je odvisno od velikosti sečnih kamnov in njihove natančne lokacije. V primeru majhnih kamnov bolnik dobi analgetična zdravila in nato zaprosi za povečanje dnevne količine pitja.
To lahko spodbudi nastajanje urina v ledvicah in tako lahko privede do izpiranja kamna. Poleg tega lahko zadostna vadba pomaga sprostiti majhne, zaljubljene sečne kamne. Če simptomi vztrajajo ali so prisotni večji sečni kamni, se imenuje t.i. šok lahko se izvede valovna litotripsija.
Tu se kamen zdrobi v sklopih ultrazvočnih valov in se nato lahko izloči z urinom. V hujših primerih bo morda potrebna kirurška odstranitev sečnega kamna. Glavna nevarnost sečnega kamna je zastoj urina, kjer se prekine reden pretok urina.
To vodi k širitvi EU ledvični meh. Če zastoj urina vodi do prehoda bakterijskih patogenov, se vnetje ledvični meh se lahko razvije. Poleg tega ob prisotnosti bolezni sečnega kamna z bolečinami v dimljah obstaja nevarnost, da bakterijski patogeni vstopijo v krvni obtok in povzročijo sepso (kri zastrupitev).
Vsi članki v tej seriji:
