Definicija
An ADHD test je namenjen ugotavljanju, ali pacientove simptome povzroča prav ta motnja pomanjkanja pozornosti. Ker pa se bolezen lahko kaže na najrazličnejše načine, simptomi pa se lahko pojavijo tudi pri zdravih ljudeh, ni enotnega testa, ki bi lahko dokazal ADHD nedvomno, a veliko različnih. Zato sta za diagnozo potrebna podroben pregled osebe in izvedba več testov.
Kateri testi obstajajo?
Najbolj priljubljena ADHD testi so vprašalniki in samotestovi, ponujeni na internetu. Različni ponudniki pacientu ali njegovim staršem omogočajo, da od doma odgovorijo na vprašanja in dobijo takojšen rezultat. Na žalost je le nekaj teh testov zanesljivih, saj pogosto prihajajo iz dvomljivih virov, bolezen pa je tako spremenljiva, da se številni bolniki uvrščajo med takšna standardizirana vprašanja.
Za zanesljivo diagnozo zdravnik zato opravi še druge preiskave. Izpolnjen ima tudi vprašalnike, vendar ne le tipičnih simptomov, temveč tudi povezane težave in druge nepravilnosti. Poleg tega v podrobnem intervjuju s pacientom poskrbi, da simptomi ustrezajo merilom ADHD in jih je res mogoče pripisati motnji pomanjkanja pozornosti. Prav tako pomembni kot dejanski testi ADHD so nadaljnji pregledi, ki izključujejo druge vzroke za simptome in zagotavljajo informacije o fizičnem in duševnem zdravje bolnika. Zato so tudi testi inteligence, vedenja, vida in sluha ter številni drugi del diagnostike ADHD.
Kateri zdravnik te stvari testira?
Za otroke pediater izvede diagnozo ADHD, za odrasle družinski zdravnik oz psihiater. Ker pa je poleg testov potreben tudi temeljit fizični in psihološki pregled, so morda potrebni različni strokovnjaki. Kateri zdravniki in discipline sodelujejo pri testiranju na ADHD, je torej odvisno od bolnika in individualnega videza njegove bolezni.
Testi za otroke
Testi, ki jih je treba opraviti pri prizadetih otrocih, služijo bodisi za diagnozo bodisi za spremljanje terapije. Še posebej pomembno je, da se ti testi izvajajo na otroka. Čeprav so pisni odgovori na vprašanja staršev in učiteljev dober način za ugotavljanje nepravilnosti, otroci potrebujejo bolj priložnostne situacije testiranja.
Zato so postopki v računalniku običajno predstavljeni kot igra, da bi izognili izkrivljanju rezultatov zaradi pomanjkanja motivacije. Vprašalnike, kot so vprašalnik SDQ (vprašalnik za moči in težave), lestvico Conners ali CBCL (kontrolni seznam otroškega vedenja), morajo zato izpolniti starši in učitelji in so zasnovani za diagnostične namene. Starejši otroci lahko na vprašanja odgovarjajo tudi samostojno.
Ti testi zagotavljajo informacije o vedenjskih težavah, čustvenih in somatskih pritožbah ter drugih težavah, ki se pojavijo pri ADHD. Številni drugi standardizirani testi temeljijo na istem vzorcu, ki so podobno pogosti in se uporabljajo po presoji zdravnika. Mnogi od teh vprašalnikov tako ne zajemajo le ADHD, temveč tudi številne druge bolezni, ki lahko vplivajo na vedenje in koncentracijo.
To pomeni, da čeprav ADHD ni nedvomno diagnosticiran, je težko spregledati kakršne koli spremljajoče psihološke težave. Poleg teh vedenjskih testov obstajajo tudi testi pozornosti, ki so drugače strukturirani. En primer je QB test, računalniško podprta metoda za objektivno merjenje pozornosti, impulzivnosti in hiperaktivnosti.
Uporablja se lahko pri diagnostiki in terapiji spremljanje. Otrok sedi pred monitorjem in se mora odzvati na prikazane dražljaje. Med tem postopkom nosi naglavni trak z reflektorjem, ki podatke pošilja v računalnik.
Primerljivi testi temeljijo tudi na principu reakcijskega testiranja. Vendar tudi te metode ne morejo dokazati, kaj povzroča težave s pozornostjo in ali gre za ADHD. Drug priljubljen test je TAP (testna baterija za preizkušanje pozornosti) ali otrokom usmerjena oblika, imenovana KiTAP.
Tudi tu otrok sedi pred monitorjem in naj bi reagiral na dane dražljaje, ne da bi ga motil moteč dejavnik. Ta metoda se uporablja za terapijo spremljanje. Obstaja širok spekter drugih testov, ki temeljijo na istih načelih, ki jih lahko uporabljajo pediatri, učitelji, psihologi in drugi strokovnjaki in jih lahko uporabljajo po lastni presoji.
