Akupunktura za teniški komolec
V nekaterih primerih akupunktura je lahko v pomoč tudi za tenis komolec, saj ne more samo zmanjšati bolečina ampak tudi neposredno preprečujejo vnetno reakcijo.
Osteopatija
Osteopatija predstavlja alternativo oz dopolnjujejo konvencionalni medicini pri zdravljenju tenis komolec. Po natančnem pogovoru s pacientom osteopat poskuša funkcionalno motnjo začutiti in zaznati le z rokami. Moteno funkcijo zdravimo tudi samo z rokami.
Z osteopatskega vidika funkcionalna motnja komolca v smislu tenis komolca ne more povzročiti le preobremenitev ali nepravilna obremenitev tetive od podlakti ekstenzorne mišice, kot se domneva v pravoslavni medicini. Pri zdravljenju teniški komolecosteopat išče tudi vzroke, ki ležijo na primer v vratni ali prsni hrbtenici in jih poskuša popraviti, da bi odpravil vzrok teniškega komolca. Možen vzrok za teniški komolec z osteopatskega stališča je na primer napačna lega rebra, kar vodi v napačno lego rame, ki se na koncu kaže v nepravilni drži komolčni sklep in s tem spodbuja preobremenitev tetive. Mogoče je tudi, da je vratna hrbtenica blokirana na območju živčnih korenin C5-C7, od katerih med drugim živci roke izvirajo. Na tej točki bo osteopat sprostil blokado, da bo lahko teniški komolec zdraviti.
Kdaj je potreben mavec?
Kot enega izmed zadnjih ukrepov lahko bolnik s teniškim komolcem dobi nadlaket (gips komolca), ki ga je treba trajno nositi in mora preprečevati kakršno koli gibanje v sklepu. Vendar je to že precejšnja omejitev za vsakdanje življenje in zato ni trajna rešitev. Študije o teniškem komolcu in obliž niso pokazali prepričljivih rezultatov.
Kdaj je potrebna operacija?
Če vsa zgoraj omenjena zdravljenja simptomov v 6 mesecih ne izboljšajo ali če se po terapiji celo poslabšajo, lahko obstaja indikacija za operacijo. To se naredi le v posameznih primerih in mora biti skrbno pretehtano. Običajno se operacija lahko izvaja ambulantno in ima dobre možnosti za okrevanje.
Glede na kirurško tehniko se prizadete mišice ločijo od njihovega izvora (Hohmannova operacija) ali pa živci oskrbe z zadevnim območjem sklerozirali (Wilhelmova operacija). Oboje lahko med eno operacijo izvedemo tudi skupaj. Nova možnost je minimalno invazivna operacija, ki zahteva le zelo majhen rez kože, traja le nekaj minut in tveganja so minimalna.
Vendar pa je ta tehnika še vedno povsem nova in je v mnogih medicinskih praksah še ni. Po tej mini operaciji je bolnik takoj spet mobilen. V skladu s standardnimi postopki je treba gips nositi določeno časovno obdobje in nato roko počasi vrniti v običajni položaj.
V določenih okoliščinah je lahko koristna tudi pooperativna fizioterapija. Na splošno terapija teniškega komolca kaže zelo dobro uspešnost in bolniki se lahko ponovno premikajo brez omejitev, če vestno sprejmejo ukrepe za preprečitev ponovitve bolezni. Teniški komolec je najpogostejša motnja, zato se mora teniški igralec posvetovati z športni ortoped. Približno 20% vseh teniških igralcev je imelo epizodo s teniškim komolcem, 3% trpi za kronično različico.
Na splošno ločimo teniški komolec s travmatično (nesrečo povezano) etiologijo in teniški komolec, ki je posledica obrabe (degeneracije). Pri mlajši generaciji prevladujejo težave na mišično-tetivnem stiku, starejša generacija pa na tetivno-kostnem stiku, neposredno v komolcu. Vzroki za teniški komolec so različni.
V večini primerov ni mogoče ugotoviti dejanskega vzroka za razvoj teniškega komolca. Kombinacija več dejavnikov, kot so: povzročajo bolezni.
- Visoko intenzivni tenis (npr. Sezona Medenspiel ali turnirji LK)
- Napačna tehnika (zlasti pri bekhendu in servisu)
- Sprememba materiala palice (prehod na tršo trdoto okvirja)
- Spreminjanje nizanja (omeniti je treba poliestrske strune, ki povzročajo bolezen, pa tudi povečati trdoto nizanja)
- Povečanje starosti (pritrditev tetive v komolcu postane zaradi naravne degeneracije staranja bolj občutljiva na stres) in nezadovoljiva raztezna sposobnost mišic podlakti
Zdravljenje je za teniške igralce, ki trpijo zaradi teniškega komolca, težje kot za neteniške igralce, saj velja, da je tenis vzrok bolezni.
V večini primerov se prizadeti človek želi odreči svojemu športu z zaceljenim teniškim komolcem, zato je verjetno, da je stopnja ponovitve (tveganje ponovitve) še posebej visoka pri teniških igralcih. Poleg optimiziranega zdravljenja je še posebej pomembna vzročna preventiva (odprava dejavnikov tveganja). Terapija teniškega komolca vsebuje tri osnovne dele.
Pasivne komponente je treba vedno kombinirati s polaktivnimi in aktivnimi komponentami. Pasivni elementi vključujejo prečno trenje vnetega pritrditve tetive (poseben postopek fizioterapevtske terapije). Polaktivne komponente vključujejo ciljno usmerjene raztezanje od podlakti mišice.
Poleg tega je treba s treningom aktivno okrepiti mišice in pritrditev tetive. Vzporedno s to shemo terapije v treh korakih spremljajo vmesni katalitični ukrepi (dajanje protivnetnih zdravil peroralno ali lokalno z infiltracijo (injekcija)) in fizični ukrepi, kot so stimulacijski tok (TENS), mraz laserska terapija in za kronične primere osredotočeno šok valovna terapija. Splošnih smernic za terapijo, po katerih je treba zdraviti teniški komolec, ni.
Izkušeni športni ortoped bo v priporočilo terapevtskih ukrepov vključil naslednje dejavnike: Odločilni dejavnik pri terapiji teniškega komolca je uporaba ustreznega ukrepa ob pravem času. Medtem raztezanje v vnetni fazi (teniški komolec še posebej močno boli) je kontraproduktiven, ta ukrep postane še posebej pomemben v fazi celjenja in med preventivo. Na splošno protivnetni ukrepi zelo dobro pomagajo v akutni fazi bolezni.
Vendar izgubljajo svojo učinkovitost z naraščajočim trajanjem bolezni. V kronični fazi se uporabljajo ukrepi regenerativne terapije. Medtem ko lahko teniški komolec v akutni fazi pogosto zdravimo v nekaj dneh, da ne bi imeli simptomov, zdravljenje kronične faze običajno traja tedne ali celo mesece.
Kirurški ukrepi za teniški komolec igrajo le manjšo vlogo in se običajno uporabljajo le v primerih hujših poškodb tetive. Tudi tu obstaja širok nabor odprtih in minimalno invazivnih ukrepov. Katero je treba uporabiti, sledi isti analizi kot pri konzervativni terapiji.
Ko se teniški komolec zaceli, je pomembno zmanjšati dejavnike, ki teniškega igralca sprožijo. Napetost lahko zmanjšate s pomočjo komolca. Poleg tega je treba razpravljati o menjavi teniškega loparja na mehkejši okvir in zmanjšanju trdote strun.
Na koncu bi moral učitelj tenisa preveriti in izboljšati tehnične napake. Mimogrede je zanimivo dejstvo, da tudi igralci golfa pogosteje trpijo zaradi teniškega komolca kot zaradi golfskega komolca. Običajno igralec desnice dobi teniški komolec na levi strani.
Pri igralcu leve roke je torej obrnjeno. Strategija zdravljenja je enaka za teniške igralce in igralce golfa. Na splošno se igralci golfa hitreje pozdravijo, ker je obremenitev komolcev manjša zaradi nižje kap stopnja v golfu.
- Trajanje bolezni (do tri mesece akutno, do šest mesecev podakutno in več kot 6 mesecev kronično)
- Intenzivnost pritožb
- Ostalo dejavniki stresa za komolec, npr. obrtni poklic
- Stopnja poškodbe (vnetje tetive, vnetje kosti, vnetje sklepa, delna pretrganje pritrditve tetive)
