Najpogostejši tumor na notranje uho je akustični nevrom. Druga imena za to so kot možganskega mostu tumor in vestibularis švannom. To je a nevrinoma ali schwannoma v notranjem delu slušni kanal ali nevrinoma v kot možganskega mostu.
A nevrinoma ali švannom je benigni in običajno počasi rastoči tumor. Izvira iz Schwannovih celic. To so celice, ki tvorijo ovojnico periferne enote živci, tj. živčna vlakna, ki se ne nahajajo v hrbtenjača in možganov.
Ta prevleka živčnih vlaken je pomembna za podporo živčne celice in tudi za njegovo mielinizacijo. Z mielinizacijo lahko živčna vlakna hitreje prevajajo električne signale, z manj izgubami in s tem na večje razdalje. Toda ravno te celice lahko povzročijo tumor, če se prekomerno razmnožujejo (rastejo). Glede na to, kje se tak tumor razvije, se imenuje drugače in povzroča različne simptome. Vendar je skupna značilnost večine akustičnih nevromov, da je, kot že ime pove, njihovo izhodišče slušni živec (nervus vestibularis).
Funkcija slušnega živca
O vestibularni živec leži velik del svojega poteka skupaj s polžnim živcem. Skupaj tvorijo vestibulokohlearni živec, osmi lobanjski živec. Nervus vestibularis je živec, ki se inervira organ ravnotežja.
To pomeni, da prenaša informacije iz vestibularnega organa v druge strukture v možganov da bi omogočili povezavo vseh dražljajev, ki jih človek zazna. Organ ravnotežja se nahaja v notranje uho. Sestavljen je iz treh polkrožnih kanalov in dveh makularnih organov, skozi katere lahko organizem zazna in razvrsti gibe.
Ker obstajajo trije loki, ki so skoraj pravokotni drug na drugega, lahko zaznamo vse tri ravni prostora in gibanja v njih, na primer obračanje Glava. Skozi organe makule se pri zaviranju in pospeševanju v vozilih ter tudi pri padcu prenašajo informacije o linearnih pospeških, kot je sila teže. Podoba položaja, lokacije in gibanja telesa v prostoru se običajno oblikuje iz električnih signalov, ki dosežejo možganov skozi levo in desno vestibularno živci.
V primeru okvar in poškodb, napake ali nobenega podatka ustreznega organa ravnovesje pride do možganov in vodi do napačnih zaključkov, ki jih procesirajo centri v možganih. Drugi del osmega lobanjskega živca je kohlearni živec. Ta živec inervira polž. To je koščata, polžu podobna zgradba, ki je odgovorna za sluh. Če je ta živec poškodovan, je možno, da se informacije ne bodo več prenašale v možgane.
