Akutna dihalna odpoved

Sinonimi v širšem pomenu

Akutni sindrom akutne dihalne stiske, akutni pljuč neuspeh, šok pljuča Akutni sindrom akutne dihalne stiske (ARDS) je akutna poškodba pljuč pri bolnikih, ki so bili prej zdravi v pljučih, ki jo povzročajo neposredni (v pljučih) ali posredni (sistemski, ne pa srčni) vzroki. ARDS je opredeljen na naslednji način: Ločimo med akutnimi pljuč odpoved (ARDS) in ALI (= akutna poškodba pljuč). ALI je blažja oblika in se razlikuje le od akutne pljuč neuspeh pri opredelitvi z indeksom oksigenacije med 200 -300 mmHg.

  • Akutni napad
  • Akumulacije tekočine (= infiltrati) na obeh straneh pljuč (= obojestransko), vidne na rentgenskem slikanju zgornjega dela telesa (rentgenski prsni koš v zadnji in zadnji smeri žarka)
  • Indeks nasičenosti s kisikom (= indeks oksigenacije) PaO2 / FiO2 <200 mmHg
  • To je znano tudi pod imenom Horowitzov indeks oksigenacije in kaže količnik parcialnega tlaka kisika v arteriji kri (tj kri zapuščanje srce in obogaten s kisikom) in delež kisika v zraku, ki ga vdihavamo. Količnik je običajno 500 mmHg. - Pljučni kapilare okluzija tlak (= PCWP, klinasti tlak) <18 mmHg in brez znakov povečanega tlaka na levi srce. - Klinasti tlak odraža tlak v levi srce in se meri z desnim srčnim katetrom. Normalno območje je med 5 - 16 mmHg.

frekvenca

Manjkajo enotni podatki o akutni dihalni odpovedi. Podatki se gibljejo med 5 - 50/100000 / leto. V intenzivni negi je prizadetih približno 30% bolnikov.

Ločimo med neposredno in posredno poškodbo pljuč (akutna pljučna odpoved): Posredni vzroki so:

  • Vdihavanje (= aspiracija) želodčne vsebine ali sladke / slane vode ("skoraj pitje")
  • Vdihavanje strupenih (= strupenih) plinov, kot so dimni plini
  • Vdihavanje hiperbaričnega kisika
  • Zastrupitev (= zastrupitev) z anestetiki
  • Kot posledica pljučnice, ki zahteva umetno dihanje (= pljučnica)
  • Sepsa (zastrupitev krvi)
  • Opekline
  • Politrauma
  • Maščobna embolija
  • Nadomestitev volumna krvi z darovano kri (= masna transfuzija)
  • Akutni pankreatitis (= vnetje trebušne slinavke)
  • Shock
  • Presaditev kostnega mozga / matičnih celic

Trebušna slinavka se nahaja v telesu na začetku prebavni trakt. Sprosti jih veliko encimi ki so potrebni za razgradnjo in prebavo vnesene hrane. Trebušna slinavka se lahko vnamejo kot posledica zdravil, presnovnih motenj, okužb ali kopičenja žolč.

Kot rezultat, prebavni encimi, ki so običajno varno zapakirani, vstopijo v tkivo trebušne slinavke in ga uničijo. Akutno vnetje lahko povzroči hudo bolečina v zgornjem delu trebuha, ki ga običajno spremlja povišana telesna temperatura in jasno napihnjen trebuh. Zaplet te bolezni je lahko akutna pljučna odpoved.

Trajno vnetje trebušna slinavka vodi do tako imenovane potrošne koagulopatije. The kri sistem strjevanja se trajno aktivira s stalnimi majhnimi krvavitvami. Po določenem času se faktorji koagulacije porabijo in pride do hujših krvavitev, ker se kri ne strdi več.

Prvo fazo te koagulopatije uživanja spremlja nastanek številnih majhnih krvnih strdkov, ki lahko motijo ​​pretok krvi v drugih organih. Pljuča so še posebej dovzetna za prekinjen pretok krvi in ​​reagirajo z akutno pljučno odpovedjo. Potek akutne pljučne odpovedi (ARDS) lahko razdelimo na 3 stopnje, ki vodijo do močnih motenj v pljučnem tkivu:

  • Eksudativna faza: stena med alveolami in krvjo plovila je poškodovana, kar poveča prepustnost beljakovin in tekočine.

V pljučih nastanejo kopičenja tekočine (= edemi). - Zgodnja proliferativna faza: pljučne celice (pnevmociti tipa II) propadejo, kar povzroči pomanjkanje površinsko aktivne snovi, ki omogoča vstop tekočine v alveole. Nastane alveolarni pljučni edem.

Poleg tega se med alveoli in povezovalnimi vejami zračnoodvodnih poti tvorijo tanke stene (= membrane). V majhni krvi nastanejo majhni krvni strdki (= mikrotrombi) plovila. Ta stopnja je reverzibilna.

  • Pozno proliferativna faza: pljuča se preoblikujejo z vključitvijo več vezivnega tkiva (= fibroza). To vpliva tudi na steno med pljuči in krvjo. Ta se do petkrat zgosti in oteži tako krvni obtok kot tudi prenos kisika v krvni obtok. Ta stopnja je nepopravljiva in pogosto usodna.