Heilpraktiker so ljudje, ki smejo opravljati zdravilni poklic, ne da bi bili zdravniki. Heilpraktiker mora svoje medicinsko znanje dokazati na pregledu pred državnim zdravniškim združenjem. Heilpraktiker deluje samostojno, običajno v lastni praksi. Poklic Heilpraktiker je eden od svobodnih poklicev v smislu zakona o dohodnini.
Kaj je Heilpraktiker?
Večina zdravil Heilpraktiker uporablja postopke iz alternativne medicine, na primer s področja fitoterapija, aromaterapija, fizioterapija, bioresonančna terapija or homeopatija. Heilpraktiker so osebe, ki - čeprav nimajo zdravniške licence - se ukvarjajo z zdravilno umetnostjo. Da bi lahko opravljali poklic Heilpraktikerja, je potreben pregled pred državnim zdravniškim združenjem. To vključuje pisni in ustni test, v katerem mora bodoči Heilpraktiker odgovoriti na najrazličnejša vprašanja na temo medicine, pa tudi na različna pravna vprašanja, ki zajemajo njegov poklicni profil. Pisni test je sestavljen iz 60 vprašanj z več izbirami, od katerih mora posameznik pravilno odgovoriti na 45. Pri ustnem izpitu se napake pogosto ponovno preverijo. Predhodni trening ni obvezen, čeprav različen (na daljavo) učenje inštituti ponujajo tečaje za pripravo na izpit. Zainteresirana oseba ima možnost izbire med specialitetama “Heilpraktiker s polno licenco” in “Heilpraktiker za psihoterapija".
Zdravljenja in terapije
Heilpraktiker s polno licenco lahko postavlja diagnoze in ponuja terapije. Načeloma obstaja svoboda terapija, kar pomeni, da lahko Heilpraktiker s polno licenco uporablja terapijo, za katero je specializiran. Večina zdravil Heilpraktiker uporablja postopke iz alternativne medicine, kot npr fitoterapija, aromaterapija, fizioterapija, bioresonančna terapija or homeopatija. Osteopati so običajno tudi alternativni zdravniki. Obseg zdravljenja s Heilpraktikerjem je omejen; na primer, Heilpraktiker morda ne bo zagotavljal porodniške oskrbe, morda ne bo seval terapija, morda ne bo zagotavljal zobozdravstvene oskrbe in ne bo zdravil zdravil, ki jih je treba prijaviti. Na recept droge ni mogoče predpisati in narkotiki se ne sme uporabljati. Poleg teh omejitev lahko alternativni zdravnik v največji meri opravlja medicino. Tipična področja uporabe so na primer zdravljenje motnje spanja ali obnova bolečina-prosto gibanje za različne težave s hrbtom. Mnogi alternativni zdravniki podpirajo ženske z menstrualnimi težavami ali pare z neizpolnjena želja po otrocih, na primer kot rezultat endometrioza. Heilpraktiker s poudarkom na psihoterapija so običajno specializirani za Hipnoza (npr. za kajenje prenehanje), NLP in v avtogeni trening, družinska ozvezdja in sistemsko terapijo.
Diagnostične in preiskovalne metode
Za diagnostične in preiskovalne metode ima alternativni izvajalec na voljo vse tehnike in instrumente, ki jih uporablja tudi zdravnik. Vendar pa alternativni zdravniki praviloma delajo alternativno in so specializirani za nežne metode zdravljenja. Zdravilo Heilpraktiker zato bolj diagnosticira bolezni kot zdravnik s poslušanjem, palpacijo telesa in nato celovitim nasvetom ali oblikovanjem terapij. Medicinske naprave se uporabljajo samo za podporo, na primer stetoskop ali otoskop. Kavč za zdravljenje seveda ne manjka tudi v praksi za dobro počutje. Mnogi alternativni zdravniki uporabljajo tehnike laboratorijske medicine, na primer za testiranje pacientovih kri. v bioresonančna terapija, na pacientovo namestimo elektrode koža za merjenje živčne napetosti. Če to ponudi alternativni zdravnik terapija, za branje rezultatov uporablja ustrezne elektrode in tehnično opremo.
Na kaj mora biti pacient pozoren?
V Nemčiji približno 20,000 uveljavljenih alternativnih zdravnikov dela z različnimi specialnostmi. Pri izbiri alternativnega zdravnika se mora pacient najprej prepričati, ali mu ustreza oblika terapije, ki jo uporablja alternativni zdravnik. Tako kot pri zdravniku bi moral biti tudi bolnik sposoben vzpostaviti zaupljiv odnos z nadomestnim zdravnikom; določena naklonjenost je torej sprva odločilna za izbiro pravega alternativnega zdravnika. Nadomestni zdravnik mora imeti tudi bogate poklicne izkušnje ali - če je še začetnik - se lahko zanese na izkušnje kolega. Alternativni zdravniki ne morejo zaračunavati svojih storitev prek a zdravje zavarovalnica, kar pomeni, da mora pacient zdravljenje plačati sam. Veliko zdravje del stroškov kasneje prevzamejo zavarovanja; resen alternativni zdravnik to razloži pred sklenitvijo pogodbe o zdravljenju. Heilpraktiker ne velja zaupno, ugledni Heilpraktiker se k temu zavežejo prostovoljno.
