Predstavitev
Alveolitis sicca ali suha alveola je post-operativni zaplet po odstranitvi zoba. V angleščini se imenuje dry socket. Pogosto se pojavi v zadnji regiji
Anatomsko ozadje
Vsak zob je z vlakni pritrjen na kost v alveoli, zobni vtičnici čeljustnega procesa. Po ekstrakciji, tj. Odstranitvi zoba, nastane prosti kostni prostor, ki se zapolni z kri. To kri strdek se imenuje koagulum.
To ima pomembno nalogo pri zdravljenju napake. Koagulum zapre kostno rano in tako ščiti alveolo pred vdorom bakterije. Zato predstavlja najboljši preliv za rane. Kasneje, potem ko kapilare zrastejo, se ta spremeni v vezivnega tkiva. To je običajni potek po operativnem posegu brez zapletov
Simptomi
Alveolitis sicca se počutijo tako:
- Huda bolečina, ki se ponoči poveča
- Anemična alveola
- Slab zadah
- Nastanek abscesa na območju rane
Terapija
Če se pojavijo zgornji simptomi, je močno priporočljivo, da se posvetujete s svojim zdravnikom. Preučil bo rano in začel prve korake zdravljenja. V skrajnih primerih bo bolnik dobil lokalni anestetik, ki mu bo pomagal preživeti boleč postopek.
S pomočjo posebnih instrumentov odstranimo odmrlo tkivo in strgamo alveolo. To ustvari novo površino rane, ki se lahko spet zaceli. Naslednji korak je izdelava tamponade.
Ta preliv je namočen z razkužilom, da ga ubije bakterije ki so morda prodrli in zdravila proti bolečinam. Tamponado mora zobozdravnik redno spreminjati. Trakovi za mazilo Dentisolon so trenutno pogosti vložki v Nemčiji.
Tamponade za depo lahko dolgo ostanejo na rani. Druga možnost je neposredno vstavitev absorpcijske paste s kanilo v alveolo. Ena možna pasta je Socketol.
Ta je sestavljena iz komponent lidokain, fenoksietanol, timol in perujski balzam. Ko uporabljate pasto, lahko odnesete nosilni trak, ki ga je treba zamenjati. Dodatna uporaba zdravila antibiotiki se ne izvede, ker to nima učinka.
Če je prisoten le blag primer, ki bi bil med drugim tudi, če je prisoten že upadajoči alveolitis sicca, pogosto zadostuje skrbno čiščenje in izpiranje območja rane. Možno je tudi namakanje alveolov s 3% vodikovim peroksidom in kisikom. Postopek, kot je bil pravkar omenjen, v tem primeru ni naveden, saj bi ponovno praskanje spet motilo že sproženo celjenje ran proces in s tem precej upočasni regeneracijo.
Starejša metoda zdravljenja je bila nanašanje zdravilnih vložkov s cementom iz cinkovega oksida na trak gaze, ki je bil en teden pustljen na rani. Zdravljenje alveolitisa sicca lahko traja več tednov, odvisno od njegove resnosti, zato je od bolnika potrebno potrpljenje in sodelovanje. Med zdravljenjem sluznica raste vse bolj po rani, dokler se končno spet popolnoma ne zapre.
Uprava antibiotiki pri akutnem alveolitisu sicca sporno razpravljajo v zobozdravstvu, saj dodatno dajanje antibiotikov v akutni fazi alveolitisa sicca nujno ne prispeva k hitrejšemu celjenje ran. Če pride do velike okužbe med alveolitis sicca, je dajanje antibiotika vsekakor smiselno, da se prepreči širjenje okužbe in razvoj sepse (kri zastrupitev). Pri bolnikih s težnjo k motnjam strjevanja krvi ali znano težnjo k razvoju alveolitisa sicca je profilaktično dajanje antibiotiki pred ekstrakcija zoba se šteje za smiselno.
Antibiotiki iz penicilin skupine izkazali za učinkovite. Vendar ni priporočljivo dajati antibiotikov prepogosto ali prekratko, saj obstaja nevarnost odpornosti na nekatere skupine antibiotikov. Uporaba klorheksidin raztopine (klorheksamed forte®), pred in po ekstrakcija zoba, je eden od načinov za zmanjšanje pojava alveolitisa sicca.
