Aminokisline so gradniki beljakovin. Ime, ki izhaja iz grščine ("proteios"; prvovrstna in pomembna), poudarja pomen te skupine snovi: beljakovin prevzamejo ključno funkcijo v skoraj vseh bioloških procesih človeškega telesa kot gradbeni odri ali v obliki številnih encimskih sistemov.
Človeško telo lahko sintetizira najrazličnejše strukturne in funkcionalne lastnosti beljakovin iz aminokisline. Za to biosintezo beljakovin ima organizem 20 beljakovin aminokisline* na razpolago.
Od tega telo samo ne more proizvesti devetih spojin. Zato so bistvene (potrebne za življenje) in jih je treba zaužiti s hrano.
Pol-esencialne aminokisline lahko v telesu nastane iz drugih aminokislin. Na primer sinteza cisteina je delno mogoč iz esencialne aminokisline metionin, tirozin pa lahko nastane iz esencialne aminokisline fenilalanin. Pod določenimi pogoji - npr. Starost, rast, bolezen ali telesna aktivnost - polesencialne aminokisline lahko postane bistvenega pomena za telo. Na primer pri novorojenčku arginin, cisteina, histidin in tirozin sta esencialne aminokisline v prvih dneh življenja. Aminokisline so razvrščene v naslednje skupine:
- Bistveni (vitalni) amino kisline.
- Pol-esencialni (pogojno vitalni) amino kisline.
- Nebistvene aminokisline
Amino kisline niso pomembni le kot gradniki beljakovin, temveč služijo tudi kot izhodiščni produkti številnih spojin, ki v telesu opravljajo pomembne presnovne funkcije. Na primer L-karnitin, ki ima med drugim pomembno nalogo presnova maščob, se tvori iz dveh esencialnih aminokislin lizin in metionin. Če telesu primanjkuje aminokisline ali če iz njega nastala endogena snov, na primer hormon, ni več dovolj proizvedena, pomembne telesne funkcije niso več optimalno zagotovljene. * Selenocistein se najprej tvori v organizmu in zaseda poseben položaj kot 21. proteinogena aminokislina.
