Amputacija

ločitev; odstranjevanje okončin; ločitev; disartikulacija; odstranjevanje okončin latinščina: amputare = odrezati, odstraniti

Definicija Amputacija

Izraz amputacija opisuje kirurško ali, v redkih primerih, travmatično ločitev dela telesa, okončine ali drugega dodatka telesa. Takšne operacije postanejo nujne le, če ohranitev ustreznega dela telesa ni več mogoča ali če življenje in zdravje bolnika nepreklicno ogrožena. Če okončina, ki ni priložena kri je treba po neuspelem poskusu presaditve odstraniti, govori se o ponovni postavitvi.

Kako lahko zagotovimo, da bo amputacija res potrebna?

Zaradi številnih različnih vzrokov za amputacijo se mora diagnostika zateči tudi k različnim sredstvom. Na začetku je seveda spektakularno zaslišanje bolnika (anamneza), zbiranje tipičnih dejavnikov tveganja, kot so kajenje or sladkorna bolezen mellitus in a Zdravniški pregled. Če je prišlo do motnje krvnega obtoka, v kolikšni meri kri pretok v prizadetem plovila je treba preiskati.

Najprej je treba ugotoviti, ali se na prizadeti okončini še vedno čutijo impulzi in ali so ustrezni kri tlak lahko izmerimo. Če so, kot je običajno, prizadete noge, se lahko izvedejo funkcionalni testi. Tekalna steza se na primer uporablja za preizkušanje, kako daleč lahko bolnik hodi.

Zmanjšan pretok krvi je viden s pomočjo žilnega slikanja v Rentgen s kontrastnim medijem (angiografijo) ali tudi v ultrazvok (dupleks sonografija). Ti pregledi skupaj določajo, ali je mogoče okončino ohraniti. Slikovne tehnike se uporabljajo tudi v primeru tumorjev ali nezgodnih (travmatičnih) poškodb.

Sem spadajo: Poleg tega a krvni test je pogosto potrebno. Na podlagi teh preiskav lahko zdravnik določi, ali in kje je treba odstraniti ud. - Rentgen, npr. zlomi

  • Računalniška tomografija (CT) oz
  • Postopek radioaktivnega slikanja (scintigrafija).

Ti simptomi lahko kažejo na potrebno amputacijo

Znaki hude motnje krvnega obtoka pri periferni arterijski okluzivni bolezni (PAVK) so bolečina, ki se pojavlja predvsem med vadbo, pozneje pa je prisoten tudi v mirovanju. Prizadeti ud je hladen in bled zaradi zmanjšanega krvnega obtoka. Sčasoma tkiva odmrejo (nekroza), v hujših primerih se na njih razvije okužba, ki se lahko razširi v telo (sepsa) in jo je treba zdraviti.

Če se razvijejo maligni tumorji, jih je treba vedno zdraviti. S svojo maligno infiltrirajočo se rastjo tumorji uničijo okoliško tkivo, ki se v naprednih fazah kaže v bolečina, otipljiva in vidna zadebelitev in funkcionalne omejitve. Da se tumor ne bi razširil na druga tkiva (metastaze), je treba tumor hitro odstraniti, včasih pa je to mogoče le z amputacijo.

  • Vezna tkiva okončin (sarkomi)
  • Kost (osteosarkomi)
  • Mišice (rabdomiosarkom)
  • Žile (angiosarkom) oz
  • Hrustanec (hondrosarkomi)

V primeru resnih poškodb zaradi kakršne koli travme, na primer pri večjih urezninah, so simptomi posledica težav s krvnim obtokom, poškodbe živcev kar lahko privede do izgube občutka (izguba občutljivosti) ali celo paralize in neposredne boleče poškodbe tkiva. Prav tako so hudi zlomi kosti ali poškodbe sklepov, kjer normalne funkcije ni mogoče obnoviti, posledica travme. Če pride do okužbe, bo prizadeti del telesa pordel in otekel, včasih celo pregret. Če se vnetje po krvnem obtoku širi po telesu (sepsa = zastrupitev krvi), povišana telesna temperatura in mrzlica razvijati. Če se to ne zdravi, šok simptomi s padcem krvni tlak in povečal srce stopnja lahko ogrozi bolnikovo življenje zaradi odpovedi krvnega obtoka.