Anatomija in razvoj limfocitov
Limfociti imajo velikost 6–12 μm zelo spremenljive velikosti, še posebej pa jih opazi veliko jedro temnih celic, ki zapolni skoraj celotno celico. Preostanek celice lahko prepoznamo kot tanko citoplazemsko obrobje, ki vsebuje le nekaj mitohondriji za proizvodnjo energije in ribosomi za proizvodnjo beljakovin. Predpostavlja se, da so večje oblike limfocitov, ki imajo tudi lažje (= evhromatsko) celično jedro, aktivirane z bakterijskim ali virusnim napadom.
Manjši neaktivni limfociti, ki jim pravimo tudi naivni, so pri zdravih ljudeh veliko pogostejši in so približno enake velikosti kot rdeči kri celice (eritrocitov). Limfociti nastanejo v vmesni fazi limfoblastov iz hematopoetskih matičnih celic (hematopoeza = kri ), ki jih pri odraslih večinoma najdemo v kostni mozeg. Tu se progenitorne celice (progenitorji) limfocitov razlikujejo od celic drugih (mieloidnih) celic v zelo zgodnji fazi, saj nekatere od njih še naprej dozorijo v timus (imenovani tudi sladki kruh).
Te pozneje imenujemo T limfociti ("T" kot v timus). Namen zorenja v timus je razvrstiti vse tiste T-celice, ki reagirajo na lastne strukture telesa ali so drugače omejene v svoji funkciji (pozitivna in negativna selekcija). B-limfociti in NK-celice (naravne celice ubijalke) pa zorijo kot druge kri celice v kostni mozeg ("B" = kostni mozeg ali v preteklosti Bursa fabricii, organ ptic).
Ko B limfociti zapustijo kostni mozeg kot zrele, naivne (= nespecializirane) celice vstopijo v organe, kot je Vranica, tonzile oz limfna vozlišča, kjer lahko pridejo v stik z antigeni (telesu tuje strukture). V ta namen celica nosi določene protitelesa na njegovi površini, ki služijo kot receptorji celic B. Tako imenovane dendritične celice, druga vrsta imunske celice, ki ne spada med limfocite, predstavljajo antigenske fragmente naivnim B-limfocitom in jih aktivirajo s pomočjo pomožne celice. Če se B celica aktivira, se večkrat deli in pretvori v plazemsko celico (klonska selekcija).
Različni tipi limfocitov so videti zelo podobni, vendar jih je mogoče pod mikroskopom ločiti s posebnimi metodami označevanja in barvanja (imunohistokemija). B-limfociti in NK-celice (naravne celice ubijalke) pa zorijo kot druge krvne celice v kostnem mozgu ("B" ali Bursa fabricii, organ ptic). Potem ko limfociti B zapustijo kostni mozeg kot zrele, naivne (= nespecializirane) celice, vstopijo v organe, kot je Vranica, tonzile oz limfna vozlišča, kjer lahko pridejo v stik z antigeni (telesu tuje strukture).
V ta namen celica nosi določene protitelesa na njegovi površini, ki služijo kot receptorji celic B. Tako imenovane dendritične celice, druga vrsta imunske celice, ki ne spada med limfocite, predstavljajo antigenim fragmentom naivne B-limfocite in jih aktivirajo s pomočjo T-pomožnih celic. Če se B celica aktivira, se večkrat deli in pretvori v plazemsko celico (klonska selekcija). Različni tipi limfocitov so videti zelo podobni, vendar jih je mogoče pod mikroskopom ločiti s posebnimi metodami označevanja in obarvanja (imunohistokemija).
