V nadaljevanju „krvožilni sistem“ opisuje bolezni, ki so v skladu z ICD-10 (I00-I99) uvrščene v to kategorijo. ICD-10 se uporablja za Mednarodno statistično klasifikacijo bolezni in sorodnih bolezni Zdravje Težave in je priznana po vsem svetu.
Krvožilni sistem
Skozi kardiovaskularni sistem, vsi organi in tkiva ali, z drugimi besedami, vse celice človeškega telesa so oskrbljeni kisik (O2), vitalne hranilne snovi in vitalne snovi (makrohranila in mikrohranila) ter snovi, ki prenašajo snovi, in končni produkti presnove, kot so ogljika dioksid (CO2), ki nastane z dihanjem, se odstrani.
Anatomija
O srce je votla mišica in jo septum (srčni septum) deli na desno in levo polovico. Vsaka polovica srce sestoji iz atrija (prekat) in prekata (atrij), ki sta ločena z srčne zaklopke. Desna polovica srca
- Superior in inferior votla vena (vena cava superior in vena cava inferior) se izlivajo v desni atrij → kisik-resen in ogljika bogata z dioksidom kri.
- O desni atrij je ločen od desni prekat z trikuspidalni ventil.
- Blood zapusti desni prekat preko pljučni ventil v pljučno arterije.
Leva stran srca
- Pljučne žile se stekajo v levi atrij → kisika in ogljika z dioksidom osiromašen kri.
- O levi atrij je ločen od levega prekata z mitralni ventil.
- Iz levega prekata, kri zapusti srce preko aortni ventil in se izliva v aorto (glavni arterije).
Krvožilni sistem delimo na pljučno cirkulacijo ("majhna cirkulacija") in sistemsko cirkulacijo ("velika cirkulacija"):
Pljučni obtok
- Desna stran srca črpa kisikslabo, ogljikov dioksid-bogate krvi iz sistemskega kroženje preko ven in venul (najmanjše vene ven) nazaj v srce.
- Kri se najprej zbere v desni atrij in nato teče skozi trikuspidalni ventil v desni prekat.
- Od tam vstopi v pljučno arterije preko pljučni ventil in se izvrže v desna in leva pljuča, kjer se oksigenira in ogljikov dioksid se sprosti.
Telesna cirkulacija
- O levi atrij iz pljuč zbira kri, bogato s kisikom.
- Kri vstopi v levega prekata preko mitralni ventil, ki ga skozi. črpa v aorto (glavno arterijo) aortni ventil.
- Arterije in arteriole (najtanjše arterije) porazdelijo kri po telesu.
Fiziologija
Srce bije med 60 in 80 krat na minuto (= srčni utrip) pri zdravem človeku v mirovanju s črpanjem 4-7 litrov krvi skozi kri plovila. Deluje kot sesalna in tlačna črpalka in je osrednji organ krvnega obtoka. Da bi ohranili kardiovaskularni sistem, določen pritisk, krvni tlak, mora biti prisoten. Delimo ga na diastolični in sistolični tlak. Ko se srčna mišica sprosti, se srčne komore napolnijo s krvjo (diastola = sprostitev ali fazo popuščanja). Nato se srčna mišica krči in sili kri iz srca v krvni obtok (sistola = faza kontrakcije). Ko se to zgodi, se tlak v arterijah in žilah poveča. To pojasnjuje, zakaj je sistolična vrednost v a merjenje krvnega tlaka je višja vrednost.
Pogoste bolezni kardiovaskularnega sistema
Kardiovaskularne bolezni so glavni vzrok smrti v Nemčiji. Starejši ljudje so še posebej prizadeti. Najpogostejše bolezni srca in ožilja vključujejo:
- Apopleksija (kap)
- Ateroskleroza (arterioskleroza; otrdelost arterij)
- Motnje cirkulacije
- Srčno popuščanje (srčna insuficienca)
- Herzvitien (bolezni srčnih zaklopk)
- Srčne aritmije
- Hipertenzija (visok krvni tlak)
- Kardiomiopatija (bolezen srčne mišice)
- Bolezen koronarnih arterij (CAD; bolezen koronarnih arterij).
- Infarkt miokarda (srčni infarkt)
- Miokarditis (vnetje srčne mišice)
- Periferna arterijska okluzivna bolezen (pAVK)
Glavni dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja
Vedenjski vzroki
- Prehrana
- Veliko maščob, veliko ogljikovi hidrati (mono- in disaharidi/ enostavni in dvojni sladkorji), velika poraba rdečega mesa, majhen vnos vlaknin.
- Poraba stimulansov
- Uživanje alkohola
- Uživanje tobaka
- Fizična neaktivnost
- Psihosocialne razmere
- Stres
- Prekomerno telesno težo
- Povečan obseg pasu (obseg trebuha; vrsta jabolka).
Vzroki zaradi bolezni
- Diabetes mellitus - diabetes mellitus tipa 1, diabetes mellitus tipa 2
- Hiperlipidemije (motnje presnove lipidov).
- Hipertenzija (visok krvni tlak)
Upoštevajte, da je naštevanje le izvleček možnega dejavniki tveganja. Druge vzroke lahko najdemo pri posamezni bolezni.
Glavni diagnostični ukrepi za bolezni srca in ožilja
- Meritev krvnega tlaka ali 24-urno merjenje krvnega tlaka.
- Elektrokardiografija (EKG)
- Test ergometra
- Ehokardiografija (ultrazvok srca)
- Merjenje debeline medija Intima (IMD)
- Računalniška tomografija (CT) srca (kardio-CT).
- Slikanje s kardio-magnetno resonanco (kardio-MRI).
- Kateterizacija srca (HKU)
Kateri zdravnik vam bo pomagal?
Sum bolezni na kardiovaskularni sistem izrazi ali potrdi družinski zdravnik, ki je običajno splošni zdravnik ali internist. Glede na bolezen bodo morda potrebni nadaljnji diagnostični testi ali pregledi pri specialistu, v tem primeru kardiologu.
