Sopomenke
Žrelo, odprtina požiralnika
Predstavitev
Požiralnik je pri odraslih v povprečju dolg 25-30 cm. To je mišična cev, ki povezuje ustne votline in želodec in je v glavnem odgovoren za prevoz hrane po zaužitju. od grla do trebušne prepone
- Količina krikoidnega hrustanca
- Aortna stenoza (konec trebušne arterije)
- Tesnost diafragme
- Ščitnica
- A.
karotis (karotidna arterija)
- Sapnik (sapnik)
- Desni glavni brohij (bronhi)
- Požiralnik
- Diafragma (diafragma)
Požiralnik je pri odraslih v povprečju dolg 25-30 cm. To je mišična cev, ki povezuje ustne votline in želodec in je v glavnem odgovoren za prevoz hrane po zaužitju. Požiralnik lahko razdelimo na tri dele: požiralnik ni enako močan v vseh odsekih.
V njenem poteku obstaja več naravnih zožitev: te so posledica položajne povezanosti požiralnika z drugimi organi: Te ozke točke so še posebej izpostavljene poškodbam požiralnika zaradi tujkov in opeklin (alkalne raztopine, kisline). Na prerezu požiralnika je mogoče razločiti več tkivnih slojev: plastna struktura požiralnika od znotraj navzven:
- Prva ozkost leži neposredno za larinks in tvori v povprečju le 13 mm najožji kraj; človek ga imenuje tudi požiralnik usta.
- Druga zožitev se nahaja na ravni obrnjenega loka aorta v prsnem košu.
- Zadnjo zožitev tvori mišična cev membrana pri Vhod na trebušno votlino. Ta struktura se imenuje tudi spodnji ezofagealni sfinkter.
- Tunika sluznica: Ta najgloblji sloj požiralnika tvori sluznico požiralnika.
Sestavljen je iz treh spodnjih slojev: Zaradi močnega mehaničnega obremenitve je požiralnik obložen z večplastnim slojem sluznica (neokuženo skvamozno epitelija). Lamina proprija je ohlapna plast vezivnega tkiva Sluznica lamina muscularis je ozka mišična plast, ki prilagodi površino sluznica na hrano.
- Zaradi močnih mehanskih obremenitev je požiralnik obložen z večplastno sluznico (nekaratinizirana skvamozna epitelija).
- Lamina propria je ohlapna plast za premikanje vezivnega tkiva
- Sluznica lamina muscularis je ozka mišična plast, ki površino sluznice prilagodi hrani.
- Tela submucosa: To je ohlapna plast vezivnega tkiva. Glavna funkcija je premikajoča se plast.
Tu se nahajajo tudi žleze požiralnika (Glandulae ösophageae). Glandulae esophageae so žleze, ki tvorijo sluz požiralnika, zaradi česar sluznica postane spolzka. Poleg tega se v tej plasti požiralnika razprostira venski pletež (vaskularni pleksus), ki je še posebej izrazit v najnižjem delu požiralnika.
- Tunica muscularis: Tunica muscularis je sestavljena iz dvodelne mišične plasti: stratum circulare je obročasta in vijačna mišična plast, ki se valovito krči in zagotavlja prenos hrane naprej (peristaltika = gibanje valov).
Vzdolžni sloj je mišična plast tek vzdolžno do požiralnika. Z nadzorovano napetostjo mišic (krčenjem) lahko odsek požiralnika skrajša za odsekom in poskrbi tudi za njegovo vzdolžno napetost (= gibanje valov). Tunica adventitia: Ta blazina iz vezivnega tkiva povezuje požiralnik s sosednjimi strukturami, npr. sapnikom.
Gre le za ohlapno povezavo, tako da je mobilnost, potrebna za peristaltiko, zagotovljena.
- Stratum circulare je obročast in vijačen mišični sloj, ki se valovito krči in zagotavlja prenos hrane naprej (peristaltika = gibanje valov).
- Vzdolžni sloj je mišična plast tek po dolžini do požiralnika. Z nadzorovano mišično napetostjo (krčenjem) lahko požiralnik skrajša v odsekih in zagotavlja tudi njegovo vzdolžno napetost (= gibanje valov).
- Tunica adventitia: Ta blazina iz vezivnega tkiva povezuje požiralnik s sosednjimi strukturami, npr. Sapnikom. Je le ohlapna povezava, tako da je zagotovljena gibljivost, potrebna za peristaltiko.
- Zaradi močnih mehanskih obremenitev je požiralnik obložen z večplastno sluznico (nekaratinizirana skvamozna epitelija).
- Lamina propria je ohlapna plast za premikanje vezivnega tkiva
- Sluznica lamina muscularis je ozka mišična plast, ki površino sluznice prilagodi hrani.
- Stratum circulare je obročast in vijačen mišični sloj, ki se valovito krči in zagotavlja prenos hrane naprej (peristaltika = gibanje valov).
- Vzdolžni sloj je mišična plast tek po dolžini do požiralnika. Z nadzorovano mišično napetostjo (krčenjem) lahko požiralnik skrajša v odsekih in zagotavlja tudi njegovo vzdolžno napetost (= gibanje valov).
- Tunica adventitia: Ta blazina iz vezivnega tkiva povezuje požiralnik s sosednjimi strukturami, npr. Sapnikom.
Gre le za ohlapno povezavo, tako da je mobilnost, potrebna za peristaltiko, zagotovljena.
- Neck del: požiralnik se začne za larinks. Del vratu je del požiralnika do Vhod k v prsih.
- Prsni koš prerez: predel prsnega koša (v prsnem košu) je najdaljši del celotne dolžine požiralnika, približno 16 cm. Tu je požiralnik v neposredni bližini sapnik (sapnik), strogo gledano leži za tem in nekoliko v levo premaknjen.
V nadaljnjem poteku požiralnik nato leži za srce (Kor).
- Trebušni del: Požiralnik nato skozi odprtino v trebuhu doseže trebušno votlino (trebuh) membrana (hiatus esophageus). V trebuhu je dolg le 1-4 cm in se nato odpre v želodec. Odprtje v membrana tvori zanka trebušne prepone, ki zapira Vhod ob globokem vdihu v želodec. Ta mehanizem je mogoče motiti in tako pridobiti vrednost bolezni (refluks ezofagitis).
- Grlo
- Ezofagealni požiralnik
- Vhod v želodec na ravni trebušne prepone (diafragma)
- Želodec (Gaster)
