Kaj je anestezija?
Anestezija se uporablja za umetno uspavanje bolnikov. V ta namen odgovorni specialist (anesteziolog) uporablja različna zdravila in/ali mešanice plinov.
Anestezija omogoča izvajanje operacij in nekaterih preiskav, ki bi sicer bile možne le ob hudih bolečinah. Obstajajo različni posegi, ki se med drugim razlikujejo po anestetičnih stranskih učinkih in področjih uporabe.
Inhalacijska anestezija
Pri inhalacijski anesteziji nastane anestezija z vdihavanjem plinastih zdravil, na primer sevoflurana, izoflurana ali dušikovega oksida. Ti tako imenovani hlapni anestetiki po eni strani izklopijo zavest, hkrati pa zmanjšajo občutek bolečine.
Inhalacijska anestezija je najstarejša oblika anestezije in se danes običajno kombinira z drugimi posegi. Pri otrocih se občasno uporablja samo inhalacijska anestezija.
Popolna intravenska anestezija (TIA)
Uravnotežena anestezija
Uravnotežena anestezija združuje obe zgoraj omenjeni metodi. Tako pacient na začetku anestezije običajno prejme zdravila intravensko, med operacijo pa tudi vdihava anestetične pline. To zmanjša številne stranske učinke anestetika in porabo močnih protibolečinskih sredstev.
Dodatne informacije: Lokalna anestezija
Pri nekaterih operacijah zadošča, če se izklopi samo bolečinski občutek na določenem predelu. Za več informacij glejte lokalna anestezija.
Dodatne informacije: Spinalna anestezija
Pri posebni obliki lokalne anestezije se anestetik vbrizga v hrbtenični kanal. Več o tem si lahko preberete v besedilu Spinalna anestezija.
Dodatne informacije: Periduralna anestezija (PDA).
Obstaja še ena možnost, da izklopite občutek bolečine v bližini hrbtenjače. Vse o tem si preberite v članku Periduralna anestezija.
Kdaj se izvaja anestezija?
operacije
Najpogostejši razlog za anestezijo je operacija. Mnogi posegi, na primer na trebušnih organih, so sploh omogočeni. Zmanjšana zavest tudi zmanjša bolnikov stres in pospeši okrevanje po operaciji. Tudi anestezija daje kirurgu najboljše možne pogoje za delo, saj se pacient ne premika. To je zelo pomembno na primer pri operacijah na možganih ali krvnih žilah.
Pregledi
Nekateri pregledi zahtevajo tudi anestezijo. Na primer, med bronhoskopijo s togo cevjo skozi sapnik bi bolnik občutil hude bolečine in kašelj, če ne bi bil anesteziran. Vendar tudi dojenčki, pri katerih je treba opraviti MRI, pogosto dobijo anestezijo, da lahko mirno ležijo. Posnete slike bi bile sicer zamegljene in neuporabne.
Urgentna medicina
Če je pacientovo samostojno dihanje ovirano, na primer po zastoju srca, hudi nesreči ali alergijski reakciji, ga je treba umetno prezračiti. Po eni strani anestezija olajša varno dajanje umetnega dihanja; po drugi strani pa lajša bolečine, ki jih še vedno čutijo tudi nezavestni bolniki.
Kaj se naredi med anestezijo?
Za anestezijo anesteziolog uporablja mešanice plina in zraka ter različna zdravila. Te lahko razdelimo v tri skupine.
- Hipnotiki (uspavala) predvsem izklopijo zavest. Primer je propofol.
- Analgetiki (sredstva proti bolečinam) zavirajo občutek bolečine. Za anestezijo dajte močne analgetike iz skupine opioidov.
- Mišični relaksanti sproščajo mišice in imobilizirajo bolnika. Odvisno od uporabe jih ni treba uporabiti za vsak anestetik.
Informacije o anesteziji
Pred načrtovano anestezijo anesteziolog v podrobnem pogovoru seznani pacienta s predvidenim posegom. Sprašuje tudi o morebitnih prejšnjih boleznih in o zdravilih, ki jih redno jemlje. Na ta način zdravnik oceni tveganje za anestezijo in izbere ustrezna zdravila. Če je bolnik zelo zaskrbljen in se boji anestezije, mu da tudi pomirjevalo, da se sprosti.
Uvod v anestezijo
Pred uvedbo anestezije pacient nekaj minut diha čisti kisik. To ustvari rezervo kisika v krvi za kasnejšo vstavitev dihalne cevi (intubacija). Hkrati zdravnik v veno, na primer v pacientovo roko, vstavi iglo, skozi katero lahko injicira zdravilo. Močnemu protibolečinskemu sredstvu sledi visoka doza uspavalne tablete, zaradi katere bolnik v nekaj sekundah izgubi zavest in preneha sam dihati.
Pri daljših posegih pacienta ogrevamo z ventilatorsko grelno napravo, saj bi se drugače telo hitro ohladilo. Nadzorni monitor tudi neprekinjeno prikazuje pomembne vitalne funkcije, kot so krvni tlak, pulz, srčna aktivnost in frekvenca dihanja. To anesteziologu omogoča hitro prepoznavanje morebitnih zapletov pri anesteziji.
Indukcija s hitrim zaporedjem
Posebna oblika uvajanja v anestezijo se imenuje hitra sekvenčna indukcija (RSI). Tu se anestetiki dajejo v hitrem zaporedju in v tem času ni potrebno prezračevanje z masko. Uporablja se predvsem pri bolnikih, ki se ne teščijo, nosečnicah in bolnikih z določenimi obolenji prebavil ter preprečuje zatekanje želodčne vsebine nazaj v sapnik.
Nadaljevanje anestezije in indukcija anestezije
Po operaciji se bolnik spremlja v sobi za okrevanje. Tam je ves čas na voljo zdravnik, ki po potrebi aplicira protibolečinske tablete in oceni vitalne funkcije bolnika.
Kakšna so tveganja za anestezijo?
Splošna anestezija nosi tveganje za številne stranske učinke. Anestetiki lahko med drugim povzročijo nenaden padec krvnega tlaka ali srčne aritmije. Anesteziolog jih nato zdravi z zdravili, ki podpirajo cirkulacijo. Vsa uporabljena zdravila lahko povzročijo tudi hude alergijske reakcije.
Težave med prezračevanjem
Možen zaplet je poškodba zoba, saj zdravnik s posebnim instrumentom (laringoskopom) vstavi cevko v sapnik. Zobne proteze se zato pred operacijo odstranijo. Tudi sama cev lahko povzroči poškodbe glasilk (glasilk).
Maligna hipertermija
Maligna hipertermija je grozljiva mišična motnja, ki se lahko pojavi zelo nenadoma med anestezijo. V tem primeru se celotna muskulatura trajno napne, kar povzroči smrtno nevarno segrevanje telesa. Poleg genetskih dejavnikov in nekaterih anestetičnih plinov se kot možni sprožilec šteje zlasti mišični relaksant sukcinilholin.
V nasprotju z anestetičnimi plini čista intravenska anestezija ni sprožilec maligne hipertermije, zato jo imenujemo tudi brezsprožilna anestezija.
Budna stanja med anestezijo
Neželeni učinki anestetika
Neželeni učinki anestezije se lahko pojavijo tudi po operaciji. Tej vključujejo:
- Bruhanje in slabost po anesteziji (postoperativna slabost in bruhanje = PONV).
- Drgetanje zaradi hipotermije
- Zmedo
Zlasti bruhanje in slabost sta pogosti posledici. Anestetiki, zlasti anestetični plini, in dolgo trajanje operacije so med dejavniki tveganja. Z dajanjem določenih zdravil še pred anestezijo pa lahko pogosto preprečimo poznejšo slabost.
Poškodbe položaja
Na kaj moram biti pozoren po anesteziji?
Normalno je, če se po anesteziji še vedno počutite nekoliko zmedeni in zaspani. Če pa čutite bolečino, slabost ali nelagodje v rokah ali če ste dlje časa hripavi, morate to povedati zdravniku. Po posvetu z zdravnikom lahko ponovno naredite tudi nekaj požirkov vode. Točen čas je odvisen od vrste posega.
Če se vam je med anestezijo pojavila maligna hipertermija, vam bo anesteziolog izdal urgentni karton. To morate imeti vedno s seboj, da lahko anesteziologi za vas izberejo pravo anestezijo, če boste pozneje potrebovali operacijo.