Antagonist glukagon | Dostava inzulina

Antagonist glukagon

Za razliko od insulina, ki zniža kri ravni sladkorja, hormona glukagon poveča količino sladkorja v krvi. Je neposredni nasprotnik insulina. Tako glukagon je katabolični hormon, ki razgrajuje in sprošča sladkor iz zalog energije, kot je jetra.

Nekatere tudi aktivira encimi ki pomagajo razgraditi maščobo. Glukagon se proizvaja tudi v Ljubljani trebušna slinavka, sproščeno v kri nato pa na receptorje vezane na celice. Skozi vezavo se energija shranjuje v celicah, zlasti v maščobah in jetra celice, se razgradijo.

Če torej nekaj časa nismo jedli, na primer ponoči in svojega telesa nismo oskrbeli z zadostno energijo, se glukagon sprosti. Encimi presnove sladkorja, ki jih spodbuja insulina, inhibira glukagon in obratno. Zato ustvarijo a ravnovesje ki je zelo fino nastavljen. Ščiti nas pred premalo ali preveč sladkorja v sebi kri in je dober primer ravnovesje to je treba nenehno vzdrževati, da lahko naše telo polno deluje.

Vpliv na raven sladkorja v krvi

Sladkor je glavni dobavitelj energije v človeškem telesu. Zato presnova zagotavlja, da je določena količina vedno na voljo v krvi, tako da je hitro na voljo, kadar je to potrebno. Če ne bi bilo tako, bi morali vsakič, ko celice potrebujejo sladkor, najprej razgraditi zalogovnik, sladkor absorbirati v kri in nato nazaj v celice, ki ga potrebujejo.

To preprosto traja predolgo. Kdaj post, koncentracija sladkorja, tj krvni sladkor naj bo manjša od 100 mg na deciliter, tj. manj kot 1000 mg na liter.

Po obroku pa se ta vrednost večkrat poveča. Za izločanje prostega sladkorja iz krvi je potreben inzulin, ki, kot je opisano zgoraj, znižuje krvni sladkor znova omogočite, da celice absorbirajo sladkor. Zato lahko v stresnih situacijah, kot so razredni testi ali šport, pomaga jesti čisti sladkor v obliki glukoze. Ni ga treba razgraditi v črevesju, lahko pa se zelo hitro absorbira v kri in tako poveča količino sladkorja, ki je prosto dostopen za neposredno uživanje.

Kaj se zgodi, če postanem odporen na inzulin?

Če inzulin ne vpliva več na celice in zato ne more več znižati vrednosti krvni sladkor ravni se to imenuje insulinska rezistenca. Lahko ima različne vzroke, ki pa so še vedno večinoma neznani. Od insulinska rezistenca je osnova za sladkorna bolezen mellitus tipa 2, se na tem področju izvajajo intenzivne raziskave.

Gotovo je, da tip 2 sladkorna bolezen je povezana s hudo prekomerno telesno težo in je zagotovo tudi gensko nagnjena. Sumi se, da bodisi receptorji ne reagirajo več pravilno na vezavo insulina ali pa se ne proizvajajo več v zadostnem številu. Možno je tudi, da se telo oblikuje protitelesa proti insulinu, ki ga ujame v krvi, preden se lahko veže na celice in deluje.

Posledica pa je vedno enaka: inzulin v celicah manjka kot signalna snov za vgradnjo receptorjev za sladkor. Posledično celicam primanjkuje pomembne energijske snovi in ​​koncentracija sladkorja v krvi nevarno naraste. Presežek sladkorja se nato veže na snovi, kot so beljakovin in maščob v krvi.

Nabirajo se v krvi, pritrdijo se na stene posod in preprečijo nemoten pretok krvi. To vodi do žilnih poškodb in dolgoročno do poškodb celotnega telesa, vključno ledvice in očesne bolezni, pa tudi poškodbe živčnih celic. Pregled vseh tem v interni medicini najdete pod Interna medicina AZ. - Inzulin

  • Insulinom
  • Sladkorna bolezen
  • Metformin
  • Krvni sladkor
  • Spremljanje glukoze v krvi
  • Lantus®
  • Glukofag
  • Insuman glavnik