Definicija
Antiemetiki so skupina zdravil, namenjenih zatiranju ali preprečevanju bruhanje, slabost in slabost. Antiemetiki obsegajo več skupin učinkovin, ki delujejo na različne receptorje.
Predstavitev
Slabost je zapleten postopek, ki je namenjen zaščiti telesa s preprečevanjem bruhanja in vstopa v telo potencialno strupenih snovi. Poleg tega bruhanje se lahko pojavijo med rak zdravljenje in kemoterapija (povzročeno s citostatikom bruhanje), po operacijah (po operaciji), med nosečnost in kinetozo (gibalna bolezen) in jo je mogoče zdraviti z antiemetiki. Več delov telesa je vključenih v slabost.
Ena izmed njih je območje postrema. To je a možganov regija v možganskem deblu, ki skupaj z drugimi jedri tvori center za slabost. Ima kemo-sprejemljivo sprožilno območje (CTZ).
To je skupina nevronov, ki ima receptorje pred kri-možganov pregrado. Običajno možganov je obkrožena s plastjo zelo gostih celičnih sklopov (kri- možganska pregrada), ki preprečuje vstop toksinov v možgane. Za zagotovitev, da so možgani kljub temu obveščeni o strupenih snoveh, ki so vstopile v krvni obtok, obstajajo obodni možganski organi (skupina specializiranih možganskih področij, ki so v stiku s krvnim obtokom, torej ne prek kri- možganska pregrada).
Sem spadajo območje postrema kot del centra za bruhanje. Prebavni trakt ima aferentne živci ki tečejo do možganov in aktivirajo center za bruhanje preko jedrnega trakta solitarii (NTS, možganska regija, ki je tesno vključena v refleks zadušitve in bruhanja) ob prisotnosti toksinov. Organ ravnotežja in notranje uho aktivirajte center za bruhanje v prisotnosti kinetoz (gibalna bolezen, gibalna slabost).
Aktivne sestavine in način delovanja
Tako imenovani antagonisti receptorjev D2 delujejo centralno (v možganih) tako, da zavirajo dopamin receptorji območja postrema in periferno z aktiviranjem zgornjega prebavni trakt. Lahko jih razdelimo na antiemetike, ki prečkajo krvno-možgansko pregrado (perfenazin, alizaprid, droperidol) in tisti, ki delujejo predvsem periferno, zunaj osrednjega dela živčni sistem (metoklopramid in domperidon). Metoklopramid (MCP) deluje tudi kot antagonist 5-HT3 receptorja in se povečuje želodec in Tanko črevo gibljivost (povečano število gibov mišic).
Uporabljajo se lahko za kinetozo, pooperativno bruhanje in citostatično bruhanje (bruhanje, ki ga povzroča kemoterapija). Antagonisti receptorjev H1 blokirajo tip 1 histamin receptorjev in se uporabljajo tudi pri zdravljenju alergij ter kot hipnotik (zdravilo, ki spodbuja spanje in umirjanje). Med antiemetike spadata promethazin in difenhidramin, ki spadata med prvo generacijo histamin antagonisti (ti pridejo do centra za bruhanje preko krvno-možgansko pregrado).
Uporabljajo se lahko v primerih nosečnost bruhanje in kinetoza. Antagonisti receptorjev 5-HT3 blokirajo serotonina receptorji. 5-HT3 najdemo predvsem v centru za bruhanje.
Ondansetron, Granisetron, Tropisetron se uporabljajo za pooperativno bruhanje in bruhanje, povzročeno s citostatiki. Antagonisti receptorjev NK1 zavirajo nevrokininski receptor 1 v centru za bruhanje. Edina aktivna snov, ki se trenutno uporablja, je aprepitant.
Običajno se uporablja v kombinaciji z antagonisti 5-HT3 in deksametazon. Med jemanjem zdravila Apreptinate ne smete uporabljati nosečnost in dojenje. Glavni učinek glukokortikoidi (npr deksametazon) ni antiemetični učinek, čeprav jih je mogoče uporabiti v ta namen. Antiemetični učinek glukokortikoidi ni dokončno pojasnjeno.
