Antitusiki se uporabljajo za zdravljenje bolezni z dražilnimi kašelj. Zagotavljajo umirjanje kašelj, pogovorno antitusiki se zato imenujejo tudi zaviralci kašlja. Kašelj je pogost simptom prehlada oz gripapodobne okužbe in so lahko za bolnika zelo moteče.
Kaj so antitusiki?
V večini primerov, antitusiki najdemo v tem, kar se imenuje kašelj sirupi. Običajno so dobro sredstvo za suh, dražeč kašelj. Antitusiki so običajno dobro sredstvo za suh dražljiv kašelj. Tak kašelj se lahko pojavi pri številnih boleznih, pogosto so take okužbe tiste, ki povzročajo gripa or hladno. V tem primeru je kašelj simptom bolezni. Posebej zelo suh dražeč kašelj, pri katerem se sploh ne odstrani sluz, pogosto prizadene osebo zelo obremeni v vsakdanjem življenju. Zlasti ponoči, ko kašelj pacienta oropa spanja, so antitusiki dobro izbrano zdravilo. Zanesljivo zatrejo dražljaj kašlja in bolnik lahko počiva. Tudi če povzroči razdražljiv kašelj bolečina, je treba razmisliti o uporabi antitusika. Antitusiki so na voljo v različnih oblikah in vrstah; poleg farmacevtskih sredstev obstajajo tudi številna zeliščna in homeopatska sredstva.
Medicinska uporaba in učinek ter uporaba
V večini primerov antitusiki vsebujejo tako imenovane sirupi za kašelj. Če bolnik trpi zaradi kašlja, ki je lahko zelo dražeč in tudi suh, a sirup proti kašlju z antitusiki znatno olajša. Toda antitusiki so na voljo tudi v obliki tablet ali kapljice. Antitusiki delujejo v osrednjem delu živčni sistem, kjer ohromijo središče za dražljaj kašlja v možganov steblo. Poleg tega imajo tudi pomirjevalo učinek. Vendar se veliko antitusikov ne sme uporabljati dlje kot nekaj dni, saj se s temi sredstvi tveganje za zasvojenost močno poveča. Obstajajo pa tudi antitusiki, za katere ni nevarnosti zasvojenosti. Iz tega razloga vložek paketa vedno skrbno prebrati in strogo upoštevati vsa navodila v njem. Načeloma se antitusiki smejo uporabljati le, če je kašelj neproduktiven. Ta izraz se uporablja za opis kašlja, ki je zelo dražeč, vendar ne izloča sluzi, tako imenovani suhi kašelj ali suh razdražljiv kašelj. Najpogosteje tak kašelj tudi povzroči bolečina na območju bronhialnih cevi. Pri drugih vrstah kašlja antitusiki delujejo kontraproduktivno, ker sluz ne odstrani zatreti dražljaj kašlja, kar vodi do povečane zastoje pljuč in bronhijev. Prav tako se izkašljevalcev ne sme jemati v kombinaciji z antitusiki. To pa zato, ker se sluz, ki se v tem procesu sprosti, ne odstrani.
Zeliščni, naravni, homeopatski in farmacevtski antitusiki.
Antitusiki so običajno na voljo kot sokovi, obstajajo pa tudi kapljice oz tablet z enakimi učinkovinami. Pri otrocih se sokovi dejansko vedno uporabljajo, ker jih je najlažje uporabiti. Kapljice lahko zaužijete peroralno ali jih dodate kot dodatek v inhalator. Na voljo so kemične in farmacevtske antitusike, kot npr kodein, klobutinol, pentoksiverin, dekstrometorfan, okseladin, pipacetat ali teobromin. Poleg tega obstajajo številna zeliščna zdravila, ki imajo tudi antitusične lastnosti. Najpomembnejši od teh je rebrast, ampak tudi timijan, podbel in islandski mah. Vse te rastline imajo velik delež rastlin sluz, ki se blagodejno porazdeli po grlu in tako pomiri kašelj. Vendar homeopatska zdravila doseči dober učinek tudi pri nekaterih ljudeh. Zlasti pri manjših otrocih jih je mogoče uporabljati varneje kot kemične in farmacevtske antitusike. Če želite najti pravo homeopatsko zdravilo, se je treba posvetovati z zdravnikom z dodatnim usposabljanjem, homeopatom ali v lekarni od usposobljenih strokovnjakov. Samozdravljenje je ne glede na vrsto zdravila običajno povezano s tveganji.
Tveganja in neželeni učinki
Jemanje antitusikov lahko povzroči različne neželene učinke in je lahko povezano tudi s tveganji. Če je zdravilo sedativni antitusik, se vzdržite upravljanja strojev in udeležbe v cestnem prometu pomirjevalo učinek tudi znatno oslabi reakcijski čas, kar poveča tveganje za nesreče. Če ima bolnik kronično pljuč nekaterih antitusikov ne smemo jemati. V najslabšem primeru obstaja nevarnost paralize dihal. Ena od teh učinkovin je kodeinna primer, ki ga je tako ali tako treba uporabljati le pri zelo močnem kašlju. Poleg tega obstaja povečano tveganje za zasvojenost z nekaterimi antitusiki. Nekatere aktivne snovi, ki spadajo v antitusike, je treba zato jemati le zelo omejeno obdobje. V nasprotnem primeru se lahko pojavijo simptomi zasvojenosti. Večina zeliščnih in homeopatskih antitusikov pa nima resnih stranskih učinkov. Kljub temu je vložek paketa je treba pri vseh zdravilih vedno najstrožje razmisliti.
