Klasifikacija AO

Opredelitev / uvod

Klasifikacija AO (= Delovna skupina za vprašanja osteosinteze), znana tudi kot klasifikacija, je bila uvedena z namenom jasnega opisa zlomov. Ta klasifikacija je veljavna po vsem svetu in je podlaga za standardizirano kost Zlom zdravljenje. To omogoča standardiziran opis zlomov (zlomov) in s tem njihovo standardizirano zdravljenje.

Zgodovina

Arbeitsgemeinschaft Osteosynthesefragen (AO-Classification) so leta 1958 ustanovili 13 kirurgov in ortopedov. Vodenje klasifikacije AO so prevzeli Maurice E., Martin, Robert Schneider in Hans Willenegger. Sedež AO je v Davosu (Švica).

Leta 1984 je bila delovna skupina reorganizirana v obliki neprofitne fundacije. Danes Združenje za vprašanja osteosinteze šteje približno 5000 članov in je postalo pomembna mreža med kirurgi. AO si je zastavil nalogo, da spodbuja in standardizira medicinski napredek v operativni kosti Zlom zdravljenje bolezni mišično-skeletnega sistema.

Iz tega razloga je bila za opis zlomov kosti uvedena klasifikacija AO. Klasifikacija AO je sestavljena iz petmestne alfanumerične kode. Ta koda opisuje natančno lokacijo in resnost Zlom pod vprašajem.

Če so poleg zloma kosti prisotne tudi poškodbe mehkega tkiva, poškodbe kože ali posod, se uporabljajo druge kode. Posebne kode se uporabljajo tudi za zlome stopal in rok ter zlome v otroštvo. Klasifikacija AO se v glavnem uporablja za zlome dolge cevaste kosti (npr. stegnenica).

Da bi klasifikacijo AO lahko uporabili na standardiziran način, se telesnim regijam in vzorcem poškodb dodelijo različne številke: Najpogostejša uporaba klasifikacije AO je na nadlaket (nadlahtnica) = 1, podlakti (polmer = polmer, ulna = ulna) = 2, tesno (stegnenica) = 3 in nižje noga (golenica = golenica, fibula = fibula) = 4. Regija telesa je na prvem mestu v kodi. Vse ostale kosti telesa so tudi zaporedno oštevilčene in jih je zato mogoče opisati s klasifikacijo AO.

Vendar se to v glavnem uporablja za zgoraj omenjene kosti, zato so tukaj le ti posebej navedeni. Znotraj telesa mora biti zlom natančno lociran. Ločimo med kostnim koncem blizu telesa (= proksimalno) = 1, kostnim jaškom (diafiza) = 2 in koncem, ki je najbolj oddaljen od telesa (= distalno) = 3.

Notranja in zunanja malleoli predstavljata izjemo in sta kodirana s številko 4. Lokalizacija je na drugem mestu kode. Poleg tega je treba zlome razvrstiti glede na njihovo resnost, prognozo in težavnost zdravljenja.

Zlomi gredi so razdeljeni v tri skupine: A = preprost zlom, B = zlom klina, C = zapleten zlom. Če zlom prizadene sklep, je tudi ta zlom razdeljen v 3 skupine: A = zunaj sklepnega prostora (zunajsklepni), B = delni (delni) zlom sklepa, C = popoln zlom sklepa. Resnost zloma je navedena na tretjem mestu kode. Poleg tega je resnost zloma običajno kodirana kot lahka = 1, srednja = 2 ali huda = 3.