Vensko proti arterijskemu
Arterije vodijo kri stran od srca, vene proti srcu. Delež obeh vrst žil v krvožilnem sistemu je zelo različen: v primerjavi z venami, ki predstavljajo večino krvnih žil s približno 75 odstotki, so arterije številčne le za okoli 20 odstotkov (kapilare pet odstotkov). Razporejeni so po celem telesu in se običajno nahajajo v bližini žil.
Venska kri se pogosto enači s krvjo, revno s kisikom, arterijska kri pa s krvjo, bogato s kisikom. Vendar to ni pravilno: res je, da večina arterij prenaša s kisikom bogato kri, večina ven pa s kisikom revno kri. Pljučne arterije prenašajo deoksigenirano kri iz srca v pljuča, kjer absorbira nov kisik iz zraka, ki ga dihamo. Zdaj s kisikom bogata kri teče nazaj v srce po pljučnih venah.
Arterije: Zgradba
Premer arterij se giblje od 20 mikrometrov (µm) za arteriole (najmanjše arterijske žile) do treh centimetrov za aorto (največja krvna žila v telesu). Stena vseh arterij je sestavljena iz klasičnih treh plasti: Intima, Media, Adventitia.
Za steno arterije je značilna predvsem debela srednja plast, ki je v venah komaj izrazita. Medij vsebuje gladke mišice in/ali elastično vezivno tkivo. Delež teh dveh komponent je različen, tako da lahko ločimo elastični in mišični tip arterije (poleg prehodnih oblik med obema):
Arterije elastičnega tipa vsebujejo posebno veliko število elastičnih vlaken v medijih. V to vrsto žil sodijo predvsem velike srčne žile, saj so še posebej izpostavljene visokim nihanjem tlaka med krčenjem (sistolo) in sprostitvijo (diastolo) srčne mišice in jih morajo kompenzirati. Stena arterij mišičnega tipa ima po drugi strani srednji sloj z veliko več gladkih mišic. Takšne žile najdemo predvsem v organih. Preko mišic v svojih stenah lahko nadzorujejo oskrbo s krvjo.
Različne arterije na prvi pogled
Pomembne arterije v telesu so
- Aorta (glavna arterija)
- Pljučna arterija (pljučna arterija)
- brahiocefalna arterija (brahiocefalni trunk)
- Karotidna arterija (arteria carotis communis)
- Subklavialna arterija (subklavialna arterija)
- Jetrno-želodčna arterija (truncus coeliacus)
- Mezenterična arterija (Arteria mesenterica)
- Ledvična arterija (arteria renalis)
- Skupna iliakalna arterija (Arteria iliaca communis)
- Arterija nadlakti (brahialna arterija)
Posebne arterije po svoji obliki oziroma funkciji so
- Barierna arterija: lahko prekine dotok krvi s krčenjem mišic v njeni steni (bronhiji, penis, klitoris)
- Vijačna arterija (Arteria helicina): zelo zavita, po potrebi se lahko podaljša (v penisu med erekcijo)
- Kolateralna arterija (vas collaterale): sekundarna žila arterije; služi kot alternativna pot, če je ta glavna arterija blokirana (obvod ali kolateralna cirkulacija)
- Končna arterija: brez kolateralnega obtoka
Arteriole
Za oskrbo celotnega telesa z zadostno količino kisika so potrebne tanjše žile. Arterije se zato razcepijo v manjše žile, arteriole, ki se nato razcepijo naprej v kapilare. Kapilarna mreža nato tvori prehod v venski sistem.
Premer arteriol se giblje med 20 in 100 mikrometri (µm). Stena arteriol ima malo gladkih mišic (tanek medij) in pri 40 do 75 mmHg nekoliko nižji tlak kot v večjih arterijah. Te drobne rdeče žilice so jasno vidne v beločnici oči.
Bolezni arterij
Bolezni arterijskega ožilja so običajno okluzivne bolezni, ki so posledica napredovale arterioskleroze: usedline in vnetja na notranjih stenah lahko zožijo žilo (stenoza) ali jo celo popolnoma zamašijo in s tem poslabšajo oskrbo s kisikom (kot pri kapi ali srčnem infarktu).
To se lahko zgodi tudi zato, ker na arteriosklerotično spremenjenih žilnih stenah zlahka nastanejo krvni strdki, ki lahko zamašijo žilo in situ (tromboza) ali – ko jih odnese krvni obtok – drugje v telesu (embolija).
Dejavniki tveganja za arteriosklerozo in njene sekundarne bolezni vključujejo debelost, premalo gibanja, visok krvni tlak, kajenje in visoke ravni lipidov v krvi.
Nenormalna vretenasta ali vretenasta dilatacija arterije se imenuje anevrizma. Lahko nenadoma poči, kar je lahko življenjsko nevarno (npr. če poči abdominalna aorta).