Predstavitev
Atrezija požiralnika je prirojena malformacija (atrezija) požiralnika, ki je v medicinski terminologiji znana kot požiralnik. V tem primeru pride do prekinitve kontinuitete požiralnika. Ta prekinitev kontinuitete je lahko različno dolga.
Dolžina je običajno podana v centimetrih ali v številu telo vretenc višine prizadetih otrok. Vendar se literatura v resnici ne strinja glede delitve na atrezijo požiralnika na kratke in velike razdalje. Morfološka klasifikacija (morfologija = znanost o gradnji in organizaciji živih bitij in njihovih sestavnih delov).
je po Vogtu in upošteva dolžino, vrsto malformacije in možno fistula nastanek. (Fistula= umetni kanal, ki ga ustvari bolezen, ali umetni kanal, ki povezuje organ s telesno površino ali drugim organom. Slednje je zelo pogosto, tako da se spodnji konec požiralnika odpre v sapnik do 85%. Običajno je atrezija požiralnika povezana z drugimi prirojenimi malformacijami.
Vzroki
Razvoj atrezije požiralnika poteka v embrionalnem obdobju. Da bi razumeli, kako se ta malformacija razvija, je priporočljivo vizualizirati naravni razvoj fetalnega obdobja. Med fiziološkim razvojem se požiralnik oblikuje iz plodovega prednjega črevesa, ki se razteza od žrela do želodec.
Od 20. dne nosečnost naprej se na sprednjem robu prednjega črevesa oblikuje zadebelitev, pri kateri se deli poznejše sapnice začnejo razlikovati. Ta del se imenuje dihalni epitelija. Do 26. dne nosečnost, iz te zgradbe se razvijeta dve cevki, in sicer požiralnik in sapnik, ki ju med seboj popolnoma ločuje septum oesophagotracheale, nekakšna ločilna stena. Če med postopkom ločevanja pride do motenj, se lahko razvije atrezija požiralnika.
Razvrstitev po Vogtu
Različne oblike atrezije požiralnika so razvrščene po Vogtovi klasifikaciji. Ta klasifikacija obstaja od leta 1929 in ločuje štiri vrste atrezije požiralnika. Razvrstitev upošteva prisotnost a fistula nastanek v sapniku, pa tudi atrezija (malformacija) ali aplazija (popolna odsotnost) požiralnika.
Vogt tip I je aplazija požiralnika. Požiralnik je torej popolnoma odsoten. Ta malformacija je zelo redka (približno 1%).
Vogtov tip II je atrezija požiralnika na daljavo brez tvorbe ezofagotrahealne fistule in predstavlja približno 8% vseh. Sodni izvršitelj tipa III je razdeljen na tip IIIa, b in c. Atrezija požiralnika z zgornjo ezofagotrahealno fistulo se imenuje tip III a. Spodnji konec požiralnika se tu konča slepo.
S frekvenco> 1% je ta vrsta zelo redka. Najpogostejša manifestacija je Vogt tipa IIIb, ki predstavlja približno 85% vseh. To je atrezija požiralnika z nižjo ezofagotrahealno fistulo.
Pri tipu Vogt IIIc je v zgornjem in spodnjem segmentu prisotna ezofagotrahealna fistula. Ta značilnost je prisotna s frekvenco približno 5%. Vogtov tip IV je tako imenovana H-fistula, ezofagotrahealna fistula brez atrezije. Njegova pogostnost je približno 2%.
