Atrioventrikularno vozlišče

AV vozlišče, atrijsko prekatno vozlišče, vozlišče Aschoff-Tawara AV vozlišče je del vzbujevalnega prevodnega sistema srce. Sestavljen je tudi iz sinusno vozlišče, snop His in noge tawara. Po sinusno vozliščeje AV vozlišče tvori sekundarno spodbujevalnik središče v tem sistemu in oddaja vzbujanje na snop His, ki je nato razdeljen na dve nogi tawara. Uredba srce hitrost je primarna funkcija prevodnega sistema vzbujanja.

Anatomija

O AV vozlišče se nahaja v tako imenovanem Kochovem trikotniku, ki se nahaja v desni atrij v bližini atrijskega septuma. Makroskopsko (tj. S prostim očesom) ga je težko ločiti od okoliških struktur. Živčni trakti, ki prihajajo iz sočutja živčni sistem pa tudi živčne poti, ki prihajajo iz parasimpatični živčni sistem privleči na AV vozlišče in tako uredi njegovo funkcijo. Vozlišče AV običajno prejme svoj kri oskrba iz arteria coronaria dextra.

Histologija

Kardiomiociti so specifični srce mišične celice, ki tvorijo AV vozlišče. Ti so revni z miofibrili in mitohondriji v primerjavi s celicami delujoče mišice (miokarda) srca.

funkcija

Naloga AV vozlišča je prenos vzbujanja iz sinusno vozlišče do Njegovega svežnja. Ker vzbujanje celic srčne mišice ne gre preprosto skozi vezivnega tkiva srčnega okostja za vzbujanje celic komornih mišic je potrebno AV vozlišče. To je edina električna povezava med preddverji in prekati, ki prenaša vzbujanje.

Povzroča zamudo, ki je pomembna za delovanje srca. Ta zamuda se imenuje tudi čas atrioventrikularnega prenosa (AV čas) in je pomemben za usklajeno krčenje preddvorov in srčnih komor. V EKG lahko to zamudo odčitamo kot interval PQ.

Patofiziologije

Če sinusno vozlišče ne more več izpolnjevati svoje funkcije, lahko AV vozlišče prevzame nalogo primarnega generatorja ritma. Vendar pa srčni utrip je potem le 40-60 utripov na minuto. Časovni zamik je lahko tudi predolg ali celo v celoti odpove, kar ima za posledico klinično sliko ti AV blok.

Tu ločimo med tremi stopinjami. V 1. stopnji AV blok, je prehodni čas med atrijem in prekatom daljši. V EKG je to vidno kot daljši odsek PQ (> 200 ms).

Običajno bolniki nimajo simptomov in zdravljenja ni potrebno. V 2. stopnji AV blok, prenos vzbujanja delno ne uspe. Obstajata dve obliki: pri Mobitzu tipa I (Wenckebachov blok) se čas prenosa (= interval PQ v EKG) z vsakim delovanjem srca podaljša, dokler prenos na neki točki popolnoma ne uspe.

Po neuspešnem prenosu se interval PQ v potezah od začetka podaljša (Wenckebachovo obdobje). Ta oblika AV bloka ima na splošno dobro prognozo. Z AV blokom 2. stopnje tipa Mobitz II se prehodni čas načeloma ne podaljša (v EKG ni povečanega intervala PQ), ampak se vsaka druga, tretja ali četrta atrijska kontrakcija ne prenese v komoro.

Napoved je manj ugodna kot pri AV bloku 2. stopnje, saj je verjetnost za razvoj AV bloka 3. stopnje večja. V AV bloku 3. stopnje, imenovanem tudi celotni AV blok, prevodnost med atrijem in prekatom srca popolnoma ni. Atrij in prekat bijeta popolnoma neusklajeno in neodvisno drug od drugega.

Prekat lahko razvije nadomestni ritem, ki nato teče neodvisno od sinusnega ritma. Vendar to običajno ne zadošča za oskrbo telesa s kisikom kri. EKG ne kaže nobene povezave med valom P (atrijsko fibrilacijo) in kompleksi QRS (komorno vzbujanje).

Nasproten primer, pospešeni prehod med atrijem in prekatom, je prisoten pri Wolff-Parkinson-Whiteovem sindromu. To je posledica dodatne (= dodatne) prevodne poti med atrijem in prekatom. Po tej dodatni poti lahko vzbujanje iz prekata speljemo nazaj v atrij in tako preko AV vozla povzročimo novo vzbujanje v prekatih.

To ima za posledico podobo krožnega giba in epileptičnega napada tahikardija (srce utripa prehitro). Tu je značilen nenaden pojav zelo močnega pulza (pogosto od 150 do 230 utripov na minuto), ki se prav tako nenadoma konča.