Audiometrija možganskega debla

Možgansko deblo avdiometrija vzbujenega odziva (sopomenka: možgansko deblo avdiometrija evociranega odziva, ABR) je diagnostični postopek v nevrologiji in otolaringologiji, ki se lahko uporablja za elektrofiziološko oceno objektivne slušne sposobnosti. S pomočjo ABR je mogoče izmeriti akustično izzvano (lat. Evocare, »priklicati«, »priklicati«) možgansko deblo potenciali (AEHP). S pomočjo te metode je tako mogoče dati izjavo o slišni sposobnosti neodvisno od subjektivnega dojemanja pacientov in njihovega opisa teh zaznav. Prednost AEHP je, da so popolnoma razviti po 18 mesecih življenja in so skoraj popolnoma neodvisni od sodelovanja in stopnje budnosti, tako da jih je mogoče uporabljati tudi pri dojenčkih in majhnih otrocih. AEHP predstavlja potenciale, katerih izvor najdemo v slušni poti med polžjo, slušnim živcem do različnih jedrskih predelov v možganskem deblu.

Indikacije (področja uporabe)

  • Presejanje novorojenčkov - Za odkrivanje motenj sluha pri novorojenčkih lahko uporabimo različne metode. Tako merjenje otoakustične emisije (akustične emisije) in uporaba ABR sta v ta namen primerna zaradi občutljivosti (odstotek obolelih novorojenčkov, pri katerih bolezen odkrijemo z uporabo testa, tj. prihaja do pozitivnega rezultata testa) skoraj 100%. Obstaja pa bistveno večja specifičnost (verjetnost, da bodo dejansko zdravi posamezniki, ki nimajo zadevne bolezni, s postopkom prepoznani kot zdravi), zaradi česar je boljša od ABR otoakustične emisije kot presejalna metoda. Presejanje novorojenčkov s pomočjo ABR je pri novorojenčkih indicirano z:
    • Družinska okvara sluha,
    • Dokazane prirojene okužbe, kot je okužba z rdečkami,
    • Rojstna teža pod 1,500 g
    • Ototoksična zdravila (zdravila, ki poškodujejo sluh), na primer z aminoglikozidi (antibiotiki),
    • Bakterijski meningitis (meningitis) ali sepsa (zastrupitev krvi),
    • Nizka ocena APGAR (sistem točkovanja, ki se uporablja za standardizirano oceno kliničnega stanja novorojenčkov),
    • Nekaj ​​dni mehanske prezračevanje ali prisotnost sindromov z okvaro sluha.
  • Določanje slušnega praga - pri pediatričnih avdioloških pregledih (znanost o motnjah sluha (sluha) in slušnem zaznavanju v otroštvo), vendar je tudi pri bolnikih, ki ne sodelujejo, indiciran postopek. Poleg tega je prag sluha mogoče izpeljati tudi pod sedacijo (mračno spanje) ali splošno anestezija. Določitev frekvenčnega praga za sluh je mogoče doseči z uporabo filtrirnih metod.
  • Akustična neuroma (tumor slušnega živca) - Različne študije navajajo avdiometrijo možganskega debla kot ustrezen postopek presejanja zaradi občutljivosti za odkrivanje akustičnih nevromov med 95% in 100%, ne glede na velikost. Na podlagi tega se ABR rutinsko uporablja pri:
    • Sum na akustična nevroma.
    • Izguba sluha
    • Tinitus (zvonjenje v ušesih) ali vrtoglavica (omotica)

    Vendar se tehnike slikanja, zlasti slikanje z magnetno resonanco (MRI, slikanje z magnetno resonanco), vse pogosteje uporabljajo za odkrivanje in vrednotenje akustičnih nevromov.

Kontraindikacije

Ker je merjenje možganskega debla neinvaziven diagnostični postopek, ni indiciranih kontraindikacij.

Pred pregledom

Pred izvedbo izpita je treba opraviti podrobno izobraževalno razpravo z vedenjskimi navodili. Za izvedbo postopka mora bolnik ležati sproščeno, tako da je mišične aktivnosti malo. Natančna navodila lahko znatno izboljšajo rezultate merjenja.

Postopek

Osnovno načelo postopka temelji na slikanju električnih potencialov v valovni obliki med uspešno obdelavo zvočnega dražljaja. Upodobljeni potenciali prikazujejo aktivnost slušne poti med slušnim živcem in srednjim možganom. Potenciali se merijo z elektroencefalografija (EEG) posnetki. Tako avdiometrija možganskega debla oceni EEG med akustično stimulacijo. Pri izvajanju postopka ena elektroda vodi v oglišču, druga pa v mastoidu (del temporalne kosti, v pogovoru znan kot "mastoidni proces"). Tretja elektroda, nameščena centralno na čelo, se uporablja kot referenčna elektroda. Pri merjenju možganskega debla lahko potenciale, zaznane z EEG, razdelimo na zgodnje, srednje, pozne in zelo pozne potenciale. Ta delitev temelji na odzivnem času EEG na slušno stimulacijo.

Po pregledu

Po pregledu ni treba sprejeti posebnih ukrepov. Glede na rezultate pregleda se lahko uporabijo nadaljnji diagnostični ali terapevtski postopki.

Možni zapleti

Zapletov ni pričakovati.