Vitiligo (sinonim: karirast koža; ICD-10 L80) je bolezen bele pike, ki je kronična kožna motnja, povezana z različno stopnjo izgube pigmenta (hipopigmentacija).
Bolezen velja za avtoimunsko motnjo, ki jo povzročajo T-celice.
Vitiligo je lahko lokaliziran (posamezna žarišča) ali generaliziran (vitiligo vulgaris proti vitiligo akrofacialno):
- Vitiligo acrofacialis: obliži so še posebej lokalizirani na obrazu in rokah ter nogah.
- Vitiligo vulgaris: madeži se pojavijo po celotnem telesu.
Poleg tega vitiligo med drugim ločimo na nesegmentarni vitiligo (pogostejša oblika) in segmentno obliko (glej spodaj „Razvrstitev“).
Prva manifestacija vitiliga v smislu Köbnerjevega pojava v povezavi z eritemom solaris ("sončne opekline“), Tj. Pojav bolezni, značilne za to bolezen kožne spremembe po nespecifičnem draženju (v tem primeru sončna svetloba) na predhodno nepoškodovanem predelu kože.
Razmerje med spoloma: Moški in ženske so prizadeti enako pogosto.
Najvišja pogostnost: Največja incidenca je v adolescenci in zgodnji odrasli dobi, torej med 10. in 30. letom (70-80% bolnikov pred 30. letom).
Prevalenca (pogostost bolezni) je v Nemčiji približno en odstotek; po vsem svetu ocenjena na 0.5-2-4% prebivalstva; pri diabetikih pri 4.8% (zato vitiligo velja za markerjevo bolezen sladkorna bolezen melitus).
Potek in napoved: Na začetku bolezen pogosto ostane neopažena. Pogosto bele lise prvič opazimo poleti, ko je kontrast sončenim koža postane večja. Potek bolezni se od posameznika do posameznika zelo razlikuje in terapija je precej dolgotrajen. Pri posameznih bolnikih ni mogoče napovedati, ali svetloba koža lise se bodo še naprej povečevale ali bodo na svojem območju ostale nespremenjene. Tudi pigmentacija se lahko v nekaterih delih vrne.
