Med dihanjem se O2 vnese v kri in CO se sprosti skozi kri. The kisik napetost ali parcialni tlak kisika je delež kisika v kri mešanica plinov. Zdravnik običajno določi vse kri plini za klinično diagnozo in tako na primer zbira dokaze o respiratorni insuficienci.
Kaj je napetost kisika?
By kisik napetost, zdravniki pomenijo delni tlak kisika v krvi. Ta vrednost je znana kot pO2 in skupaj z delnim tlakom ogljika dioksid, tvori raven plinov v krvi. Človeška pljuča so v prvi vrsti odgovorna za dihanje. Izmenjava plinov poteka v pljučnih alveolah. CO se sprosti. Kisik se prevzame iz zraka, ki ga vdihavamo, in se prek krvi kot transportni medij prenese v vsa področja in tkiva telesa. Oskrba organov in tkiv s kisikom je ključnega pomena. Če oskrba s kisikom ne uspe, telesna tkiva v zelo kratkem času utrpijo škodo. Celice ne morejo vzdrževati svojih presnovnih procesov brez kisika. Iz tega razloga po določenem času umrejo, če kri ne prenaša več kisika. Poleg prenosa kisika v raztopljeni obliki je kri odgovorna tudi za prevoz vezanega kisika. V ta namen se O2 veže na hemoglobina krvi. Pod napetostjo kisika zdravniki pomenijo delni tlak kisika v krvi. Ta vrednost je znana kot pO2 in skupaj z delnim tlakom ogljika dioksid, tvori vrednosti plinov v krvi. Skladno s tem je pO2 delež kisika v skupnem tlaku mešanice krvnih plinov. Po Daltonovem zakonu delni tlaki posameznih plinov v krvi seštevajo k skupnemu tlaku.
Funkcija in naloga
Kot dihalni plin je kisik eden najpomembnejših plinov v krvi. Poleg kisika se prenaša tudi kri ogljika dioksid kot odpadni produkt dihanja. Poleg kisika in ogljikov dioksid, plini v krvi vključujejo presežek baze, pH in bikarbonat. Vsak od teh parametrov ima vlogo pri dihanju. Na primer, pH vpliva na afiniteto vezave hemoglobina na kisik, ki je nepogrešljiv za transport. Vsebnost kisika in nasičenost krvi s kisikom sta enako pomembna parametra. V normalnem dihanje V zraku je vsebnost kisika približno 21 odstotkov. Na morski gladini je skupni zračni tlak okoli 101 kPa. Posledica tega je parcialni tlak kisika približno 21 kPa. V arterijski krvi je delni tlak kisika nižji in lahko glede na starostno fiziologijo znaša od 9.5 do 13.3 kPa. Parcialni tlak je v korelaciji z ustreznim koncentracija plina po formuli c = α krat P. Tu α ustreza Bunsenovemu koeficientu topnosti, c je koncentracija in P ustreza parcialnemu tlaku. Nižji kot je parcialni tlak, manjši je delež kisika v krvi. Za snov specifična konstanta α vpliva na topnost. Za ogljikov dioksid, ta konstanta je veliko večja kot pri kisiku. Tako je delni tlak kisika pomemben za topnost in za prenos O2 v krvi. Če vrednosti delnega tlaka za kisik padejo prenizko, je dovod kisika v telesna tkiva oslabljen. Poleg tega, če telo ne more dovolj izdihniti ogljikov dioksid, ogljikov dioksid se kopiči in kri postane kisla (pH). Bolj ko je kri kisla, manj je afinitete vezave med kisikom in hemoglobina. Ogljikov dioksid ima veliko večjo afiniteto za vezavo na hemoglobin kot kisik. Ko je torej v krvi v povišanih koncentracijah, lahko iz hemoglobina izrine kisik. Po drugi strani pa povečano izdihavanje CO naredi kri osnovno. Določanje parcialnega tlaka kisika, parcialnega tlaka ogljika in pH torej daje ključne informacije o pljuč zdravje. Vrednosti plinov v krvi so tesno povezane. Tako spremenjeni parcialni tlak enega plina vedno spremeni vrednost drugega plina.
Bolezni in bolezni
Testiranje plinov v krvi se izvaja skoraj izključno v kliničnih okoljih in okoljih intenzivne nege. Določitev je praviloma potrebna le za hudo bolne bolnike, na primer za spremljanje bolniki na ventilatorju. Zaradi tesne povezave med posameznimi vrednostmi plinov v krvi zdravnik v klinični diagnostiki običajno upošteva parametre in tako na primer določi resnost dihalnih ali presnovnih motenj. Tipična bolezen s spremenjenimi vrednostmi plinov v krvi je respiratorna insuficienca. Ta izraz se uporablja za opis motenj v pljučni izmenjavi plinov. Delna insuficienca dihal ali pljučna insuficienca ustreza izolirani arterijski hipoksemiji. Tako v arterijski krvi primanjkuje kisika, kar ima za posledico zmanjšano oskrbo telesnih tkiv. Ta pojav povzroči, da delni tlak kisika pade pod mejo 70 mmHg. Ogljikov dioksid je bodisi normalen bodisi tudi zmanjšan. Pri globalni respiratorni insuficienci se poleg hipoksemije pojavi tudi tako imenovana hiperkapnija. Parcialni tlak ogljikovega dioksida se patološko poveča na več kot 45 mmHg, zaradi česar delni tlak kisika v večji ali manjši meri pade. Najpomembnejši simptomi dihalne insuficience so dispneja, cianoza, notranji nemir, zmedenost in palpitacije. Glede na vzrok so lahko ti simptomi povezani z drugimi simptomi. Poleg dihalne insuficience ima pri tahipneji vlogo tudi delni tlak kisika. To je povečana hitrost dihanja, kar se zgodi pri večji potrebi po kisiku. Globina dihanje je bodisi zmanjšan, stalen ali pretiran. Tahipneja je simptomatska za številne bolezni, saj se pojav pojavlja na primer v okviru febrilnih reakcij. Tahipneja je bolj specifična za srce in pljuč bolezni. Organizem poskuša nadomestiti zmanjšano oskrbo s kisikom s povečanjem dela dihanje. Tahipneja se praviloma kaže v patološko spremenjenih vrednostih plinov v krvi. Vendar se pojav lahko teoretično pojavi tudi pri fizioloških plinih v krvi, na primer kot a hiperventilacija sindrom med duševnim vznemirjenjem.
