Fosfor je pomemben mineral, ki ga najdemo v skoraj vseh živilih. Izvaja različne funkcije v človeškem organizmu.
Kaj je fosfor?
Fosfor predstavlja mineral, ki je bistvenega pomena za vsa živa bitja. Na primer, fosfor spojine tvorijo komponento DNA molekule in molekule RNA, ki so med nosilnimi snovmi genskih informacij. Fosfor v telo vstopi kot fosfat s hrano. Tam mineral prispeva k stabilnosti zob in kosti. Pomemben je tudi za proizvodnjo energije in za gradnjo celičnih sten. Človeško telo vsebuje približno 700 gramov fosforja v obliki fosfat. Približno 85 odstotkov mineralov je shranjenih v kosti. Približno 105 gramov vsebuje tudi zobje in mehka tkiva. Še 0.7 grama najdemo zunaj celic, na primer v kri plazme.
Funkcija, učinek in naloge
Fosfor izpolnjuje različne pomembne funkcije v človeškem organizmu. Na primer, uporablja se kot gradbeni material za zobe in kosti. Skupaj z kalcij, gre za njegovo vključitev v obliki hidroksiapatita, ki kostim in zobom daje trdoto. Fosfor ima tudi vlogo pri prenosu signalov znotraj celic. Poleg tega je mineral sestavni del človeškega genskega materiala in kot celična membrana gradnik. V obliki adenozin trifosfat, oskrbuje z energijo, ohranja kislinsko-bazično snov ravnovesje od kri, stabilizira svojo vrednost pH in ima vlogo pri delovanju različnih hormoni. Fosfor sodeluje tudi pri prevozu kisik in kalcij presnovo. Skupaj z kalcij, fosfor ima podporno funkcijo za kosti, v kateri je tudi največ fosforja. Fosfor se uporablja tudi zunaj telesa. Na primer, beli fosfor se uporablja kot vhodna snov za proizvodnjo fosforna kislina in za pripravo različnih fosfatov. Večina fosfatov se uporablja kot gnojila. Druge sestavine fosforja se predelajo v fosforjev (V) sulfid in fosforjev triklorid (PCI3). Ti tvorijo pomembne osnovne materiale za pesticide, mehčala, aditive in zaviralce gorenja. Rdeči fosfor pa se uporablja pri izdelavi vžigalic. Ker je beli fosfor zelo strupen in se lahko spontano vname, se uporablja celo v vojaške namene. A fosfati so pomembni tudi v živilski industriji, kjer se uporabljajo v obliki polifosfatov. V tem kontekstu se med drugim uporabljajo za vode mehčanje, pri proizvodnji ribjih palic ali kuhanih klobas in kot talilna sol za topljeni sir.
Oblikovanje, pojavnost, lastnosti in optimalne vrednosti
Fosfor najdemo v skoraj vseh živilih. Minerala je še posebej veliko v živilih, ki vsebujejo beljakovine. Sem spadajo predvsem ribe, meso, mleko in mlečni izdelki. Fosfor najdemo tudi v sadju in zelenjavi, kot je krompir. Poleg tega je fosfor sestavni del tako imenovanih brezalkoholnih pijač. Ko človeško telo absorbira organske fosforjeve spojine, encimi jih razgradijo v anorganske fosfat. Znotraj Tanko črevo, Absorbira se 70 odstotkov fosforja. Šestdeset do 80 odstotkov minerala se izloči skozi ledvice in urin. Preostalih 20 do 40 odstotkov se izloči iz telesa skozi blato. V izločanju je v majhni meri vključen tudi znoj. Ker fosfor tvori netopen soli skupaj s kalcijem, aluminij in železo, hkratni vnos teh snovi lahko vodi do omejitve fosforja absorpcija. Potreba po fosforju je odvisna od vnosa kalcija. Tako je priporočljivo, da se obe snovi dovajata v razmerju 1: 1 ali 1: 1.2 kalcij-fosfor. Ljudje pa praviloma absorbirajo precej več fosfatov kot kalcija. Tudi z vegetarijancem prehrana, razmerja pogosto ni mogoče doseči. Načeloma odrasli potrebujejo približno 700 miligramov fosforja na dan. Otroci do 10. leta starosti naj dobijo od 500 do 800 miligramov na dan. Med 10. in 19. letom dnevno Odmerek 1205 miligramov se šteje za priporočljivo, nekoliko večja količina pa je potrebna med rastjo. Za nosečnice in doječe matere je priporočljiva dnevna količina od 800 do 900 mg.
Bolezni in motnje
Dnevne potrebe po fosforju lahko praviloma dosežemo z uravnoteženim prehrana. Če pa oseba trpi za nekaterimi boleznimi, kot je npr odvisnosti od alkohola or ledvice disfunkcije, obstaja nevarnost pomanjkanja fosforja. Enako velja za umetno prehrano. Prav tako pomanjkanje vitamin D ali hiperfunkcija obščitnice je lahko odgovorna za pomanjkanje fosforja. Če je raven fosfata v kri kapljice, obstaja nevarnost zdravje okvare, kot je mehčanje kosti, ki je pri otrocih znano kot rahitisa. Preveliko odmerjanje fosforja v telesu se običajno pojavi le v primerih ledvice disfunkcija. Prekomerno visoka koncentracija fosfata v krvi je v medicini znana kot hiperfosfatemija. Motnje v izgradnji kosti zaradi visokega vnosa fosforja in hkratnega nizkega vnosa kalcija se zdaj štejejo za malo verjetne. Poleg tega zdravniki sumijo na povezavo med ADHD (Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo) in visok vnos fosforja. Če je vnos fosforja previsok glede na kalcij, lahko vodi do motenj v kalciju ravnovesje uredba. Posledica tega je povečana izguba kostne snovi. Pri hiperfosfatemiji se živila s fosforjem ponavadi štejejo za neugodna. Ker pa a prehrana brez fosforja praktično nemogoče izvesti, fosfatna veziva, kot npr kalcijev karbonat se uporabljajo za zdravljenje.
