Otočna skorja: zgradba, delovanje in bolezni

Otočna skorja, imenovana tudi insula, lobus insularis ali otočni reženj, je eden najbolj skrivnostnih delov človeka možganov in je komaj večji od 2 evra. Evolucijsko ta del človeka možganov je starodaven in opravlja veliko različnih nalog, ki še niso bile odkrite.

Kaj je otočna skorja?

Tudi če bi si lahko ogledali možganov od zunaj skorajda ne bi videli otoške skorje. Leži skrito v globini možganskega žleba (sulcus lateralis cerebri) in je pokrito s čelnim, parietalnim in temporalnim režnjem.

Anatomija in zgradba

Kot skorja terminalnih možganov je otočna skorja sestavljena iz sive snovi z več plastmi nevronskih teles. Povezan je z limbični sistem. Do danes znanost še ni mogla zares razbrati, katere naloge mora opravljati otoška skorja. Je pa zdaj jasno, da je vsaj delno odgovorna za marsikateri občutek. Sodeluje v sposobnosti, da Vonj in ključi, in hkrati pri ocenjevanju, kaj smo okusili in vohali. Ne glede na to, ali nas nekaj vklopi ali izklopi, razveseli ali zgraži, ima otoška skorja tudi pri tem najverjetneje zelo pomembno vlogo. Toda daleč preko tega bo tudi otoška skorja sprejemala in oddajala signale od vseh notranjih organov. Ali nam je slabo ali smo omotični, smo lačni ali žejni, ali imamo zadihanost, je naše mehurja polni, smo vroči oz hladno? Insula je vključena v vsa ta (nezavedna) čustva. A to še vedno ni dovolj. Skozi njegovo povezavo z limbični sistem, je skorja otoka vzajemno povezana z talamus in amigdala, s tem pa vpliva tudi na našo zavest in čustva. Neposredno ali posredno (na kakšen način je še vedno nejasno) je vpleten v to, kako čustveno ocenjujemo situacije. Empatijo, sočutje, materino ljubezen, celo orgazem v širšem smislu sozvoči insula, pa tudi gnus, odpor, zavrnitev. Nekateri raziskovalci zato temu delu možganov rečejo "otok duše". Pokazalo pa se je, da je tudi otoška skorja vključena v produkcijo jezika.

Funkcija in naloge

Raziskovanje možganov je zelo zapletena in zelo težka naloga. Navsezadnje nima le naloge razumeti, kako možgani delujejo kot organ, kar je že zelo zapleteno. Poskusiti mora tudi ugotoviti, kako dejansko deluje povezava med možgansko aktivnostjo in našim razmišljanjem in občutjem. Če se zavedamo, da v možganih približno 100 milijard živčnih celic komunicira med seboj prek 100 bilijonov sinapse, obseg težav pri razumevanju ali celo vplivanju na te procese postane jasen. Kljub temu danes že obstajajo obetavni pristopi. Na primer, raziskovalci možganov lahko izmerijo, kateri deli naših možganov so pod kakšnimi pogoji še posebej aktivni in v kakšni meri se uporabljajo. V ta namen so na voljo različne slikovne tehnike, kot je magnetoencefalografija. Tu senzorji merijo električne aktivnosti živčnih celic. Pretvorijo se v slike in tako je mogoče videti, kako močna je aktivnost določenih možganskih področij v določenih okoliščinah. In ravno na ta način so raziskovalci možganov lahko izvedeli veliko o delu otoške skorje. Na primer, v študijah s slikovnimi tehnikami so nevroznanstveniki pokazali, da je inula aktivna, ne le kot odziv na naš bolečina ampak tudi kot odziv na opaženo bolečino. To je dokaz, da je v sočutje vključena ena najbolj človeških sposobnosti od vseh. Z različnimi vzorci aktivnosti se je pokazalo tudi, da sprednji del otočne skorje prepozna, kakšne občutke imamo, medtem ko lahko zadnji del razlikuje, kako močan je občutek, kje na primer nekaj boli in kakšno bolečina je. Vendar pa obstajajo tudi raziskave o tem, kako se obnašajo ljudje, pri katerih je otočna skorja poškodovana zaradi bolezni in nesreč. Na primer, pri bolnikih s poškodbo inule je bilo ugotovljeno, da imajo delno, a tudi popolno motnjo pripisovanja zvoka (avditorična agnozija). Drugi bolniki so na primer izgubili občutek Vonj or ključi ali občutek lakote in žeje po kap na območju otočne skorje. Pacient, ki je bil prej močno kadilec, je popolnoma izgubil zadovoljstvo kajenje zaradi poškodbe otoške skorje.

Bolezni

Če zdaj osnovno razumemo, kaj nadzira otočna skorja, bo to pokazalo, s kakšnimi boleznimi so lahko povezane spremembe na otoku. Cela vrsta duševnih in fizičnih zdravje motnje tu pridejo v poštev. Na primer, avtizem, odvisnosti, anksiozne motnje, obsesivno-kompulzivne motnje in depresija lahko kaže na motnjo otoške skorje. O tej temi je bilo opravljenih že veliko raziskav. Na primer, znanstveniki so preučevali avtistične miši in ugotovili, da so imeli neskladje med zaviralnimi in vzbujevalnimi impulzi v otoški skorji. To motnjo bi lahko celo delno odpravili z zdravili. Miši so pokazale manj stereotipno vedenje, njihovo socialno vedenje se je izboljšalo in veliko več so komunicirali. Seveda je do te raziskave še zelo dolga pot vodi možnosti zdravljenja bolezni pri ljudeh, vendar pot vodi v to smer.