Skvamozno epitelija se nanaša na določeno vrsto telesne celice, ki jo najdemo na različnih zunanjih in notranjih površinah telesa in organov. Skvamozno epitelija ima prekrivne ali zaščitne lastnosti in je zato znan tudi kot pokrivni epitelij.
Kaj je ploščatocelični epitelij?
Epitelijsko tkivo je sestavljeno iz posameznih vrstic, vendar se oblika in debelina oblikovanih vrstic razlikuje glede na področje telesa in delovanje. Zato različne vrste skvamoznih epitelija so znani. Epitelijske celice, ki običajno ležijo ravno, so močno medsebojno povezane in zato tvorijo pokrivno in zaščitno plast. Epitelijsko tkivo vseh vrst se zato šteje za posebno robustno in stabilno. V središču vsake epitelijske celice je običajno celično jedro, jedro. V citoplazmi vsake ploščatocelične celice so tako imenovane celične organele, ki so odgovorne za presnovno delovanje vsake celice. Jedro vsebuje genom z genskimi informacijami v obliki verige DNA kot dvojno vijačnico. Tipični celični organeli v vsaki skvamozni celici so na primer endoplazemski retikulum, Golgijev aparat, ribosomi in mitohondriji kot elektrarne vsake celice. V histologija v laboratoriju je enostavno možna diferenciacija različnih celičnih plasti skvamoznega epitelija. Histologija, tj. pregled drobnega tkiva skvamoznih epitelij igra pri patologiji še posebej pomembno vlogo pri diagnosticiranju vnetnih sprememb ali proliferacije celic.
Anatomija in zgradba
Pri vseh vrstah skvamoznih tkiv je zgornja celična plast običajno nepravilne oblike in običajno tesno povezana. Ta blokada, ki jo prepoznamo kot mozaiku, nastane s tako imenovanimi tesnimi stiki in drugimi gibljivimi vezmi beljakovin ki zagotavljajo izjemno, tako rekoč nezlomljivo vezavo znotraj ploščatoceličnih celic. V bistvu je treba anatomsko razlikovati med enoslojnim in večplastnim ter med keratinizirajočim in ne-keratinizirajočim ploščatoceličnim epitelijem. V nekaterih organskih sistemih se je ploščasti epitelij prilagodil posebnim anatomskim razmeram tako, da so iz njega oblikovane posebne anatomske oznake, značilne za posamezne funkcije. Na primer, večvrstni ne-keratinizirajoči skvamozni epitelij celotnega urogenitalnega trakta se imenuje urotel. Nekororni skvamozni epitelij dihalni trakt se zaradi svoje tipične oblike imenuje tudi valjasti epitelij. Celotna zunanja koža človeškega bitja je sestavljen iz keratinizirajočega, večplastnega ploščatoceličnega epitelija in se šteje za posebno stabilnega v svojem zaščitnem učinku proti zunanjemu svetu zaradi dodatne kolagen vlakna. Poroženelo plast tvori neprekinjena smrt tako imenovanih keratinocitov, poroženelih celic. Ta keratinizacija je še ena lastnost nekaterih ploščatoceličnih epitelij, ki jih lahko anatomsko uporabimo za diferenciacijo.
Funkcija in naloge
Skvamozni epitelij ima v svojih različnih različicah in manifestacijah pomembne zaščitne in pokrivne funkcije na površini organov, organskih sistemov in plovila. Skvamozni epitelij pa ne opravlja funkcije tako imenovanega parenhima, dejanskih funkcionalnih celic organa. Enoslojni, neokuženi ploščatocelični epitelij tvori na primer mejo alveolov, pljučne alveole. Brez ploščatoceličnega epitelija na površini alveolov izmenjava plinov ne bi bila mogoča zaradi pomanjkanja površinske napetosti. V membranskem labirintu notranjega ušesa najdemo tudi več plasti enoslojnega ploščatoceličnega epitelija. Tam epitelij pomembno sodeluje pri prenosu zvočnih valov, pa tudi pri vzdrževanju občutka ravnovesje. Celoten sluznica od ustne votline je sestavljen iz večplastnega, neokuženega ploščatoceličnega epitelija. Zaradi trajnega močenja z slina, glavna funkcija tam je tudi zaščitna funkcija kot groba pregrada pred kalčki ali topi udarci med uživanjem hrane. Celoten požiralnik je v notranjosti opremljen tudi z večplastnim ploščatim epitelijem. Na ta način lahko prehransko kašo prenašamo mišično aktivno in hkrati varno v želodec. Večplastni keratinizirani ploščatocelični epitelij tvori zgornji del koža plast zunanje kože, imenovana tudi povrhnjica. Povrhnjica je zaradi svoje večplastne strukture najpomembnejša vstopna ovira pred zunanjimi vplivi. Zaradi natančne strukture povrhnjice bakterije, virusi ali glive ne morejo prodreti nedotaknjene koža površino.
Bolezni
Epitelij kaže še posebej visoko stopnjo mitoze in širjenja. Vendar pa je ravno zaradi te okoliščine ploščatocelični epitel sorazmerno dovzeten za motnje in bolezni. Samo nedotaknjen ploščatocelični epitelij, bodisi v obliki sluznica ali kože, lahko v celoti opravlja svoje zaščitne, podporne in pokrivne funkcije. Tudi rahle sluznične napake lahko postanejo vstopna točka za patogeni, kar ima za posledico resne okužbe. To se ne nanaša samo na okvare skvamoznega epitelija povrhnjice, temveč tudi na okvare ploščatoceličnega epitelija v telesu. Najpogostejše klinične slike, ki so neposredno povezane s spremembami v ploščatoceličnem epiteliju, vključujejo vnetja ter benigne in maligne tumorje. Vnetje za ploščatocelični epitelij je značilnih 5 tako imenovanih kardinalnih simptomov rubor, calor, dolor, tumor in functio laesa. Tako je poleg rdečice in otekline vedno motena tudi fiziološka funkcija. V primeru pljučnica, to vodi do omejitve izmenjave plina ali v primeru vnetje urotelija, do nelagodja med uriniranjem. Maligni tumorji, ki izvirajo neposredno iz ploščatoceličnega epitelija, so pogosti in jih imenujemo ploščatocelični karcinomi. So med najpogostejšimi tumorskimi novotvorbami pri človeku in pogosto kažejo invazivno rast in težnjo k metastaziranju. Tipični ploščatocelični karcinomi vključujejo karcinom požiralnika, plevralni mezoteliomin analni obrobni karcinom. Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena za prognozo vseh ploščatoceličnih karcinomov. Dokler karcinom skvamoznih celic ne rastejo invazivno in ni oblikoval hčerinskih tumorjev, se šteje za ozdravljivega. Vendar metastatski karcinom skvamoznih celic je odgovoren za velik delež rak smrti v zahodnih industrializiranih državah.
