Imunski sistem: zgradba, delovanje in bolezni

O imunski sistem je lastni obrambni sistem telesa. Brez imunski sistem, bi bilo človeško telo brez obrambe izpostavljeno škodljivim vplivom okolja in škodljivim spremembam v telesu. Tako je imunski sistem je endogeni mehanizem, ki je življenjskega pomena.

Opredelitev, pomen in delovanje imunskega sistema

Celice plazme so celice imunskega sistema in se uporabljajo za tvorjenje in oblikovanje protitelesa. Oranžna: plazemske celice, bela: protitelesa. Kliknite za povečavo. Imunski sistem je sestavljen iz dveh mehanizmov, katerih naloga je boj proti patogeni in tujih snovi za ohranjanje zdravja telesa. Ti obrambni mehanizmi so na eni strani specifična, tj. Pridobljena imunska obramba, na drugi strani pa nespecifični, kot prirojena imunska obramba. Ta dva glavna sistema se dopolnjujeta v svojih različnih funkcijah. Glavna naloga imunskega sistema je uspešno odganjanje patogeni in tujki, ki vstopajo v telo od zunaj. Poleg tega lahko imunski sistem prepozna in tudi odpravi obolele in spremenjene telesne celice. Ena od reakcij telesa na lastno imunsko obrambo je vnetje. Pojavijo se, ko imunski sistem poskuša odstraniti vdrte tujke ali poškodovane telesne celice. V primeru nekaterih patogeni, imunski sistem daje telesu imunost po uspešnem boju proti škodljivim snovem in tako ščiti pred ponovnimi boleznimi. Poleg tega lahko imunski sistem uniči tumorske celice. Včasih pa lahko imunski sistem premočno reagira na nekatere snovi. Alergije so primer pretiranega imunskega odziva na nekatere snovi. Nekatere funkcije imunskega sistema so prirojene. Drugi so pridobljeni. Imunski sistem je zelo kompleksen endogeni sistem, ki ga lahko v svojih funkcijah prizadenejo in motijo ​​številni vplivi. Številne bolezni so lahko posledica motenj imunskega sistema.

Motnje in bolezni

Imunski sistem ne deluje vedno popolnoma brez motenj. Lahko se zgodi, da pride do pretirane imunske reakcije ali pa tudi do zmanjšane imunske obrambe. Če pride do pretirane imunske reakcije na nekatere snovi, se to lahko izrazi v alergijah. V primeru alergij telo običajno reagira na tujke, ki v normalno delujočem imunskem sistemu ne bi povzročale pomembnejših imunskih reakcij. Če so imunske reakcije zmanjšane ali jih sploh ni, se to kaže v tako imenovanih boleznih imunske pomanjkljivosti. Oslabljen imunski sistem je lahko prirojen ali pa se sčasoma razvije. Pri oslabljenem imunskem sistemu se okužbe pojavljajo pogosteje. Patogeni in tujke, ki vstopijo v telo od zunaj, se lahko po telesu širijo zaradi zmanjšanih ali popolnoma odsotnih reakcij imunskega sistema. Druga motnja v imunskem sistemu se lahko kaže v t.i. avtoimunske bolezni. Običajno delujoč imunski sistem ne reagira samo na tuje snovi z obrambnimi reakcijami, temveč prepozna tudi lastne celice in strukture telesa, ki so na nek način spremenjene ali patološke. Na primer, nepoškodovan imunski sistem lahko najde in uniči tudi tumorske celice. V primeru avtoimunske bolezni pa so v najslabšem primeru obrambne reakcije imunskega sistema usmerjene na zdrave endogene celice in jih uničijo. Možno je tudi, da je moteno prepoznavanje spremenjenih endogenih struktur. V tem primeru na primer rak se lahko razvije. Za zavrnitev presajenih organov je odgovoren tudi imunski sistem.

Notranji in zunanji vplivi

Motnje imunskega sistema lahko pripišemo tako zunanjim kot notranjim vplivom. Poleg tega ločimo prirojene in pridobljene motnje imunskega sistema. Prirojena imunska pomanjkljivost temelji na genetskih napakah. V primeru genetske okvare so nosilci genskega materiala poškodovani. Posledično je delovanje imunskega sistema moteno. Motnja lahko prizadene le eno funkcijo imunskega sistema ali več funkcij. Pridobljene imunske motnje običajno temeljijo na zunanjih vplivih. Na primer, nekatere bolezni, kot je okužba s HIV, lahko povzročijo motnje v imunskem sistemu. Poleg tega na funkcije imunskega sistema v veliki meri vplivajo dejavniki, kot so prehrana ali celo stres.V primeru pomanjkljivosti prehrana, v katerem nekatere minerali or vitamini se neustrezno absorbirajo ali se sploh ne absorbirajo, je imunska obramba lahko znatno oslabljena. Pretirano dejavniki stresa lahko negativno vpliva tudi na imunsko obrambo. Poleg teh zunanjih vplivov lahko pridobljeno imunsko pomanjkljivost sprožijo tudi endogeni, torej notranji dejavniki. Tako, posebej črevesna flora in tudi celotno fizično stanje vpliva na imunski sistem in ga lahko v določenih okoliščinah oslabi.