Izraz krilska vez spada v skupino krilnih vezi, sestavljeno iz dveh vezi, ki se uporabljata na območju zgornjega materničnega vratu spoji. Skratka, te krilne vezi vedno držijo Glava v položaju, tudi ko je premaknjen. Vsaka vez krila ima svoje naloge. Poškodba ene ali obeh krilnih vezi lahko povzroči različne neprijetne premike ali celo izpahe Glava od vratne hrbtenice. Takšne poškodbe so običajno tako imenovane kostne pretrgane vezi, ki jih lahko povzročijo posebej siloviti gibi, na primer v nesreči. Za natančno diagnosticiranje takšnih poškodb je najprej treba opraviti računalniško tomografijo in nato to diagnozo potrditi z magnetno resonanco, ki je v večini primerov uspešna. Po tem se nato lahko usmerja zdravljenje.
Kaj je krila vez?
Krilna vez je pas iz zelo žilavih, kratkih, vlaknatih vlaken. V človeškem telesu ni samo ena krilata vez, temveč dve krilni vezi. Križne vezi najdemo le v zgornjem delu materničnega vratu. Znanstveno ime za vez krila je ligamentum alare. V angleščini se za enojno krilo uporablja izraz check ligament of odontoid. Večinoma pa govorimo o množini, torej o krilih. Med drugim se to imenujejo alar ligamenti, alarligamenti ali ligamenta alaria.
Anatomija in zgradba
Krilne vezi se nahajajo na zatilni kosti. To je stičišče cervikalnega križišča na lobanji. Gre za zaključek lobanjske votline zadaj, kjer je atlas je prvi cefalični sklep. Trda vlakna krilnih vezi se nahajajo na sredini med maso lateralis atlas. Obstajata dve krilni vezi, ena leva in ena desna. Obdajajo odontoidni postopek. Dve krilni vezi tvorita kot približno 170 stopinj.
Funkcija in naloge
Naloga ligamenta alaria ali krilnih vezi je zagotoviti stabilnost lobanja glede na vratno hrbtenico, hkrati pa še vedno omogoča potrebno gibanje. Tako rekoč imajo na tem področju funkcijo zaviranja in zadrževanja. Tudi če Glava vrti se, funkcija teh krilnih vezi preprečuje bočni premik, kar je zelo pomembno, zlasti v predelu glave. Druga naloga krilnih vezi je preprečiti premik tudi med upogibanjem ali vrtenjem druge osi lobanja. Krilne vezi zadržujejo obe drugi vratnega vretenca in prvo vratno vretence, ki je navsezadnje povezano z drugim vratnim vretencem, vedno osredotočeno, ne glede na to, kje je osnova lobanja se trenutno nahaja zaradi kakršnega koli gibanja. Pomembno je omeniti, da tudi če je glava nagnjena vstran, tako imenovani lateralni upogib, se skozi te krilne vezi nič ne zgodi. Glava tako ostane vedno povezana s vratnimi vretenci, tako da ne more zdrsniti. Tako imenovanega prevajanja ali celo subluksacije, pri kateri lahko pride do izpaha sklepa, se krilske vezi med glavo in hrbtenico ne morejo zgoditi tako enostavno, če te vezi delujejo pravilno in niso poškodovane. Vsako drugo možno vrtenje glave običajno nadomestimo s temi posebno trdnimi, stabilnimi vezmi. Le nenavadno silovite rotacije ali sicer stranski deli lahko povzročijo poškodbe krilnih vezi.
Bolezni
Na podlagi zgornjega opisa, kakšne naloge imajo ligamenta alaria ali v nemških krilih, si ni težko predstavljati, kaj se lahko zgodi, ko ena krilska vez ali celo vsi ne morejo več izpolnjevati svoje stabilizacijske funkcije. Glava mora biti premična glede na spoji ki ga povezujejo s hrbtenico, a ravno zaradi teže zaradi dislokacije ne sme zdrsniti ali celo premakniti glede na vratno hrbtenico. Lahko pa se kaj takega zgodi, in sicer v primeru poškodb vratne hrbtenice. Takšne poškodbe se lahko pojavijo, kadar pride do posebej sunkovitega, močnega bočnega upogibanja glave ali posebej nasilnega vrtenja glave. To lahko povzroči kostne vezi ligamenta alaria ali tudi ligamentum alare, tj. Krila. Posledica tega je premik glave glede na vretenca vratne hrbtenice.Ta premik glave je enostranski ali celo dvostranski, odvisno od tega, ali so takšne kostne ligamentne poškodbe prizadete le eno krilo ali obe krili. Tipična poškodba te vrste je Zlom zatilnih kondilov tipa III po Andersonu in Montesantu. Možne pa so tudi druge poškodbe krilnih vezi ali ene od krilnih vezi. Sem spadajo atlanto-okcipitalna disociacija ali pa atlanto-aksialna rotacijska nestabilnost, ki jo pogosto najdemo tudi pod kratico AARI. Če obstaja sum, da je prišlo do takšne poškodbe krilnih vezi ali ene same vezi krila, je pomembno, da dobimo pojasnilo. Računalniška tomografija je še posebej primerna za natančno diagnozo. Po tem je pomembno, da potrdimo diagnozo, kar se pri MRI običajno dobro opravi. Pozneje potrebno zdravljenje temelji na določeni diagnozi.
