Metatalamus: zgradba, delovanje in bolezni

Metatalamus je sestavni del diencefalona in sodeluje pri obdelavi vidnih in slušnih informacij]. Lezije na tem območju možganov lahko ustrezno povzroči motnje vida in sluha zaradi na primer kapi, [[motnje krvnega obtoka]], zvišan intrakranialni tlak, nevrodegenerativne bolezni, tumorji in travmatični možganov škode.

Kaj je metatalamus?

Metatalamus je anatomska zgradba v možganov to je del talamus v diencefalonu (vmesni možgani) in je sestavljen iz dveh delov: corpus geniculatum laterale in corpus geniculatum mediale. Ti dve strukturi tvorita štrline na površini diencefalona. Zaradi svoje oblike jih zato nevrologija imenuje tudi kolena. Kot anatomska struktura možganov spada metatalamus v osrednjo živčni sistem. Možgani pošiljajo signale na obrobje po padajočih (eferentnih) poteh. Poleg tega možgani obdelujejo informacije, ki izvirajo po vsem telesu in dosežejo osrednjo živčni sistem po naraščajočih (aferentnih) poteh. V možganih se te poti do neke mere nadaljujejo. Vizualna in slušna pot sta pomembni za delovanje metatalamusa.

Anatomija in zgradba

Metatalamus se nahaja v diencefalonu, ki je nad možgansko debloin vključuje dva poplitealna tuberkula. Ti so znani kot corpus geniculatum laterale in corpus geniculatum mediale. Corpus geniculatum laterale se nahaja v stranskem predelu metatalamusa in je sestavljeno iz šestih plasti. Ker najnižji dve plasti vsebujeta še posebej velike nevrone, jih imenujemo magnocelularne plasti. Nasprotno pa imajo parvocelularne plasti manjše nevrone. V možganih živčna vlakna povezujejo corpus geniculatum laterale z jedri hipotalamus in z deli srednjega možgana in možgane. Zatilni del možganske skorje vsebuje vidni korteks, ki je vizualno središče človeških možganov. Corpus geniculatum mediale je del slušne poti in je sestavljen iz treh podenot. Pars ventralis, pars medialis in pars dorsalis opravljajo različne naloge. Corpus geniculatum mediale ima tudi povezave z drugimi možganskimi področji, predvsem s slušno skorjo možgane in možgansko deblo in srednji možgani.

Funkcija in naloge

Corpus geniculatum laterale je pretežno odgovoren za obdelavo vizualnih informacij. Tesno sodeluje z nekaterimi področji možgane v zvezi s tem. Informacije se premikajo med vidnim korteksom in corpus geniculatum laterale prek radiatio optica. Bočna poplitealna gomolja igra pomembno vlogo za vidno pot, saj se tu konča 90% njenih živčnih vlaken. Informacije iz vidne poti, znane tudi kot tractus opticus, prihajajo deloma iz prej omenjenih možganskih predelov, deloma pa neposredno iz mrežničnih živčnih celic. Od šestih plasti corpus geniculatum laterale so tri namenjene obdelavi dražljajev, ki izvirajo iz nasprotnega (kontralateralnega) očesa, medtem ko so druge plasti odgovorne za zaznavanje očesa na isti (ipsilateralni) strani. Ena magnocelularna plast in dve parvocelularni plasti se ukvarjata z enim očesom. Corpus geniculatum laterale ima pomembno vlogo pri barvnem vidu. Vsaka od celic ima sprejemljivo polje: to ustreza vidnemu polju, ki ga pokriva posamezna celica. Magnocelularne plasti z večjimi receptivnimi polji ustvarjajo manj natančno sliko, medtem ko parvocelularne plasti z manjšimi receptivnimi polji dajejo ostrejšo sliko. Corpus geniculatum mediale sodeluje pri slušnem zaznavanju. Celice pars ventralis se odzivajo na različne frekvence. V tem procesu sinaptične povezave med njimi omogočajo medvronsko izmenjavo in povzročajo grozde nevronov. Ta razporeditev omogoča delitev zvokov na oktave in znotraj grozda natančnejšo diferenciacijo frekvenc. Pars ventralis obdeluje tudi druge zvočne informacije, kot je modulacija. Poleg teh procesov je naloga pars medialis povezati informacije iz slušne poti s signali, ki niso del akustičnega zaznavanja. Sem spadajo na primer čustva. Pars medialis zato ohranja povezavo z limbični sistem; povezan je tudi s slabšimi kolikuli. Pars dorsalis ima tudi kombinacijsko funkcijo, tako da med drugim vključuje somatosenzorične informacije.

Bolezni

Lezije v metatalamusu se kažejo v različnih simptomih; odvisni so od tega, kateri del možganske strukture je poškodovan. Korpus geniculatum laterale in vidna skorja sta povezana z radiatio optica. Kvadrantna anopsija je okvara vidnega polja, ki je lahko posledica poškodbe radiatio optica. Živčna vlakna, ki so še vedno nedotaknjena, še naprej prenašajo informacije in s tem prizadetemu omogočajo delni vid. Poškodovana vlakna pa prekinejo prenos vidnih signalov in ustrezno vidno polje odpove. Vendar posebnosti metatalamusa niso povezane samo s fizičnimi simptomi, ampak tudi s psihološkimi. Na podlagi študij na živalih o zvočni diskriminaciji nekateri raziskovalci domnevajo, da je corpus geniculatum mediale vpleten v razvoj nekaterih jezikovnih motenj in lahko v nekaterih primerih igra vlogo pri disleksija. Potencialni vzroki škode so kapi, krvavitve in motnje krvnega obtoka, zvišan intrakranialni tlak, nevrodegenerativne bolezni, tumorji in travmatska poškodba možganov. Poleg tega so drugi slušni in motnje vida povezane z metatalamusom so pri teh boleznih možne. Zlasti lahko tudi obsežne poškodbe ali lezije na kritičnih mestih vodi do popolne izgube čutnega zaznavanja.