Mlečni refleks: funkcija, naloge, vloga in bolezni

O mleko-formirajoči refleks, skupaj z refleksom izločanja mleka, je eden od laktacij refleks ki jih sesalci uporabljajo za prehrano svojih potomcev in jih spodbujajo z neposrednim stikom s potomci. Za refleks dojenja, hormon prolaktina od sprednjega režnja hipofiza igra glavno vlogo. V primeru pomanjkanja hormonov so za refleks značilne motnje.

Kaj je refleks tvorbe mleka?

Shematski diagram, ki prikazuje anatomijo in zgradbo ženskih dojk. Kliknite za povečavo. Kot vsi drugi sesalci je tudi samica človeške vrste opremljena z žlezami za mleko proizvodnjo. Z evolucijskega biološkega vidika je tako imenovana mleko celice zagotavljajo oskrbo in s tem preživetje potomcev. Tvorba mleka je refleks, ki se sproži med nosečnost in naslednje obdobje laktacije. V fazi dojenja sprožilni dražljaj ustreza predvsem dražljajem na dotik med dojenjem. Sesalni gibi dojenčka vodi do povečanega izločanja hormona prolaktina, ki izvira iz sprednje strani hipofiza. Prolaktin spodbuja laktogenezo, torej tvorjenje mleka v mlečnih celicah. Nastalo mleko je shranjeno v alveolah, mlečnih kanalih in cisternah žlez. Sproščeno skladiščeno mleko se pojavi kot del refleksa izmeta mleka. Refleks izločanja mleka je skupaj z refleksom laktacije eden od tako imenovanih laktacij refleks. Konec koncev je refleks tvorbe mleka osnova za refleks mleka. Le refleks izmeta mleka spodbuja nadaljnje tvorjenje mleka. Tako med laktacijo obstaja medsebojno razmerje refleks.

Funkcija in naloga

Celice, ki tvorijo mleko, ali alveole, se nahajajo v žlezastih mehurčkih znotraj žleznih lobulov ženskih dojk. Žlezni lobuli so del žleznega tkiva in tako tvorijo velik del mlečnih žlez, ki so sestavljeni iz posameznih mlečnih kompleksov. Laktacija poteka v alveolah z davljenjem. V tem postopku je epitelija sprosti lastno celico kapsul v lumen žlez. Ta postopek je znan kot apokrina sekrecija. Hranila, kot so vitamini in minerali preko arterij in ven dosežejo alveole. Posamezne sestavine mleka tvorijo sekretorne celice epitelija, Kot je laktoza, mlečne maščobe in mlečne beljakovine. Tako nastala hranila se zbirajo v citoplazmi sekrecijskih celic in od tam pritisnejo v lumen. Nastajanje mleka je pod nadzorom hipofiznega hormona prolaktina. Med nosečnost, v sprednji hipofizi nastane povečan prolaktin zaradi estrogeni. Zaradi doječega dražljaja dojenčka se hormon med dojenjem močno sprosti. To sproščanje sproži refleks tvorbe mleka. Tvorba mleka je postopek, ki ga določa načelo ponudbe in povpraševanja. To pomeni, da bolj ko dojenček popije, več podražitve dojenja spodbuja nastajanje mleka. Če pa potomci malo pijejo ali sploh niso dojeni, skorajda ne pride do proizvodnje mleka. Za sproščanje shranjenega mleka iz mlečnih žlez je pomemben hormon oksitocin, ki se sprosti tudi med stikom z dojenčkom. Tako imajo stik med materjo in dojenčkom in s tem povezani dražljaji na dotik glavno vlogo pri vseh laktacijskih refleksih. Med refleksom laktacije in refleksom izločanja mleka obstaja interakcija. Brez enega se drugi refleks ne more končno odvijati v. Tako ne le hormona dojenja prolaktin, ampak tudi hormon pretoka mleka oksitocin je potrebna v nekaterih koncentracija za zdravo tvorbo mleka znotraj laktacijskega refleksa. Enako velja v nasprotni smeri.

Bolezni in bolezni

po nosečnost, ženske včasih menijo, da ne proizvajajo dovolj mleka, da bi nahranile svoje potomce. V večini primerov nezadostna proizvodnja mleka ni posledica fizičnih pomanjkljivosti, temveč napak pri dojenju. Če na primer dojenčka ne dojemajo dovolj pogosto za dojenje, jih je manj hormoni so sproščeni. Poleg tega se lahko v posameznih primerih pojavi napihnjenost mleka. V tem stanje, kot del laktacijskega refleksa se proizvede dovolj mleka, vendar mleka ni več mogoče dostaviti. Poleg tega sesalni refleks dojenčkov ni vedno enako izrazit. Če pride do premalo intenzivnega sesalnega refleksa, sesanje kot tako ni registrirano in nastajanje mleka ne pride. Močna stres, občutki tesnobe, nemirnosti, pritiska oz bolečina negativno vplivajo na dojenje. Še posebej občutki pritiska so pogost pojav po nosečnosti. Mnoge matere prvič občutijo psihološki pritisk, da izpolnijo svojo novo vlogo mater. Le v izjemno redkih primerih so za moten laktacijski refleks odgovorne fizične bolezni. Te fizične razmere običajno ustrezajo hormonskemu pomanjkanju prolaktina oz oksitocin. Poleg zmanjšanja laktacijskih refleksov ima lahko tudi povečani laktacijski refleks bolezen. Proizvodnja mleka zunaj nosečnosti in dojenja je običajno tudi posledica motenega hormonskega kršenja ravnovesje. Vendar pa so v tem kontekstu lahko prisotni tudi psihološki vzroki. Možne so tudi vzročne bolezni žlez. Poleg tega lahko povzročijo benigni tumorji, kot so adenomi hormoni. To velja zlasti za žlezne tumorje, ki lahko motijo ​​delovanje hormonov ravnovesje s proizvodnjo hormonov. Prekomerna proizvodnja mleka je včasih opazna v obliki neželenega pretoka mleka. V posameznih primerih se pri ženskah poveča tudi proizvodnja mleka s pretokom mleka, če si močno želijo imeti otroke.