Refleks Mendel-Bechterew je refleks stopala iz skupine Babinski, ki je kategoriziran kot piramidalni znak trakta. Patološko refleksno gibanje lahko kaže na poškodbe osrednjih motoričnih nevronov. Takšna škoda je na primer predstavljena v okviru amiotrofične lateralne skleroze (ALS).
Kaj je refleks Mendel-Bechterew?
Na primer, ko je krtačen vrh stopala, se vsi njihovi prsti premaknejo proti spodnjemu delu stopala. To refleksno gibanje je refleks Mendel-Bechterew. Mendel-Bechterewov refleks je patološki refleks stopalnih okončin. Refleksno gibanje spada v skupino Babinski in je zato tako imenovani piramidalni znak trakta. Nevrologija pozna to refleksno skupino kot simptom bolezni motonevronov v osrednjem delu živčni sistem. Motoneuroni so odlična preklopna mesta za prostovoljno in refleksno motorično aktivnost. Spodnji motoneuron se nahaja v sprednjem rogu hrbtenjača na tako imenovanih piramidnih poteh. Od tod se živčni impulzi odvajajo učinkovito iz osrednjega dela živčni sistem do organov uspeha in skeletne muskulature. Refleks Mendel-Bechterew je bil poimenovan po Vladimirju Mihajloviču Bekhterevu. Ruski nevrolog je refleks prvič povezal s patološko vrednostjo v 19. stoletju. V povezavi s svojim odkriteljem je v skupino vključen tudi refleks Mendel-Bechterew ankilozirajoči spondilitis refleks. Vse ankilozirajoči spondilitis refleks imajo patološko vrednost in jih lahko izsledimo do Bechterewa kot prvega opisovalca. Poleg refleksa Mendela-Bechterewa je na primer vključen tudi zenični refleks ankilozirajoči spondilitis refleks.
Funkcija in naloga
Človeško telo uporablja motorične reflekse, da se zaščiti pred poškodbami in izgubo funkcije. Večino refleksov zato imenujemo tudi zaščitni refleksi. Primeri takšnih refleksnih gibov so kašelj refleks za zaščito pred zadušitvijo in vek-zaklepni refleks za zaščito zrkla. Vse reflekse sprožijo tako imenovani sprožilci. Ti sprožilci so zaznave enega od petih človeških zaznavnih sistemov. Zlasti vizualni sistem izvaja sprožilne funkcije v povezavi z refleksi. Na primer, ko oči vidijo predmet, ki se približuje obrazu, se sproži obrambni refleks rok. Umikanje bi bilo v tem kontekstu tudi motorični refleks. V kašelj refleksa, sprožilci niso specifično zaznavanje oči, temveč mehanoreceptorjev v sluznicah dihalni trakt. Ko te senzorične celice zaznajo močno draženje, sprožijo refleksni kašelj. Na ta način katapultirajo delce hrane in tekočine nazaj iz dihalni trakt če oseba pogoltne. Refleksni sistem je večinoma neobvladljiv, ker je sestavljen iz nehotenih gibov. Skozi življenje se refleksni sistem spreminja. Odrasli imajo zato manj refleksov kot dojenček, za katerega so refleksni gibi še vedno nujni za preživetje. Dojenčki na primer samodejno dojijo materino dojko, še preden bi to lahko storili prostovoljno. Ta refleks se po prvem letu življenja regresira, saj potem ni več potreben za preživetje. Refleksi skupine Babinski so tudi fiziološki refleksni gibi za dojenčke do enega leta starosti. Posledično nimajo patološke vrednosti. Za odraslo osebo pa so znaki piramidnega trakta patološki in spominjajo na regresijo, saj so lahko prisotni pri poškodbah osrednjih motonevronov. Kot je bilo omenjeno na začetku, so motorični nevroni glavni nadzorni center za obsežno gibanje. Na primer, dojenček še ne more premikati mišic posameznih stopalnih udov posamično, temveč le kot skupina. Ko je na primer krtačen zadnji del stopala, se vsi prsti premaknejo proti podplatu. To refleksno gibanje je refleks Mendel-Bechterew. Zahvaljujoč motoneuronom pa lahko ljudje, stari približno eno leto, izvajajo določene gibe posameznih stopalnih udov. Od te starosti osrednji motoneuroni povezujejo impulze kot akcijske potenciale s posameznimi mišičnimi vreteni skeletnih mišic. Če je torej pri odrasli osebi mogoče sprožiti refleks Mendel-Bechterew, to kaže na pomanjkanje nadzora na višji ravni s strani osrednjih motonevronov.
Bolezni in pritožbe
Kot vsi drugi znaki piramidnega trakta je tudi Mendel-Bechterewov refleks simptom nevrološke lezije, ki vključuje motorične nevrone. Zaradi tega je patološki refleks v prvi vrsti upoštevan pri nevrološki diagnozi, refleksni pregled pa je postal standardni diagnostični postopek v nevrologiji. Kljub temu je zanesljivost diagnostičnih kriterijev iz skupine Babinski danes kritično gledamo. Tako en sam refleks iz skupine Babinskih še zdaleč ne zadostuje več za ugibanje motorični nevron škoda. Mendel-Bechterewov refleks zato nima več diagnostične vrednosti. Enako velja za vse druge reflekse iz skupine piramidnih znakov poti. Kljub temu pa refleksi skupine Babinski lahko nevrologu dajo prvi sum na lokalizacijo lezije v osrednjem delu živčni sistem. Če pride do lezije prvega motoneurona, so to predvsem spremljajoči znaki spastičnost. Če pa na drugi motoneuron vplivajo poškodbe, je primarni simptom običajno mišična oslabelost ali nestabilnost gibanja. Na podlagi teh korelacij je postavljanje diagnoze določene bolezni še vedno izziv, saj lahko različne nevrološke bolezni poškodujejo motorične nevrone. Na primer avtoimunska bolezen multipla skleroza povzroča imunološke vnetje v možganov in hrbtenjača živčnega tkiva, ki lahko vodi do motorični nevron škoda. Podobno lahko ALS povzroči motoneuronalno lezijo. Pri tej degenerativni bolezni se delno po delih razgradi tkivo v motoričnem živčnem sistemu. Poleg diagnostične vrednosti imajo vsi znaki piramidnega trakta tudi prognostično vrednost. Na primer, nevrologi ponavadi govorijo o neugodnem poteku multipla skleroza če so piramidalni traktni znaki prisotni že na začetku bolezni. Tudi kot napovedno merilo refleksi skupine Babinski niso 100-odstotno zanesljivi kriteriji.
