Ultradijska ritmičnost vključuje biološke procese, ki se ponovijo enkrat ali večkrat v 24-urnem obdobju. Njihovo obdobje je krajše od celotnega dne in je zelo raznoliko. Na primer, dolžina obdobja je od nekaj milisekund do nekaj ur. Izredno raznoliki so lahko tudi mehanizem in funkcija ultradijske ritmičnosti.
Kaj je ultradijska ritmičnost?
Eden najzanimivejših ultradijskih ritmov ima obdobja približno štiri ure in je ponazorjen pri dojenčkih. Preden lahko prespijo noč, so po približno štirih urah lačni in budni. Ultradijski ritem se pojavi na primer pri fizioloških procesih, kot so dihanje, kri kroženje, proizvodnja hormonov, cikli spanja, premagovanje srce in delitev celic. Konkretno ga lahko merimo tudi v vedenjskih procesih in prehranjevalnih navadah ljudi. V nasprotju z ultradijanskim ritmom je obdobje cirkadianega ritma en dan, infradianskega pa več kot en dan. Ultradianova nihanja in druga gibanja potekajo v vseh znanih bioloških sistemih in jih lahko izsledimo do nivoja celic in bakterije. Pomemben primer so premiki listov rastlin, ki se redno ponavljajo. Vsakodnevno rutino ptic, ki sledi fiksnemu ritmu, lahko zelo dobro opazujemo. Krave na pašniku prav tako ne žvečijo naključno, ampak jih za to animira ura možganov. Poljske miši pa jedo v zelo specifičnih ciklih, ki jih nadzorujejo izključno previdnostni ukrepi proti stradanju. The hipofiza (hipofiza) pri človeku izloča svoje hormoni v popolnoma fiksnem ultradijanskem ritmu. Ta ultradijski ritem nadzirajo različni biokemični procesi v celicah, ki potekajo tudi ciklično. Biosinteza beljakovin je primer teh procesov, ki potekajo kot po maslu. Ti ritmični procesi so pogosto celo bolj ali manj neodvisni od zunanjih temperaturnih vplivov.
Funkcija in naloga
Eden najzanimivejših ultradijskih ritmov ima obdobja približno štiri ure in je ponazorjen pri dojenčkih. Preden lahko prespijo noč, so po približno štirih urah lačni in budni. Nič jim ne more preprečiti tega. Tudi odrasli so si na splošno delili vsak dan prehrana tako, da med vsakim obrokom minejo tri do štiri ure. V ultradijanskem ritmu se zgodi tudi sprememba med različnimi fazami spanja ljudi. Tu je čas običajno od 70 do 110 minut. V skladu s tem zdrav človek skozi štiri do sedem ciklov spanja na noč, v katerem se izmenjujejo različne globoke in plitke oblike spanja po določenem vzorcu (REM-Non-REM spanje). Glede na stopnjo spanja je električna odzivnost možganov se bistveno razlikuje. Prav tako telesna temperatura in kri pritisk se skozi faze spanja stalno spreminja. Po tem načelu ima vsak človek redne vzpone in padce v svoji fizični in duševni zmogljivosti, tudi ko je buden v svetlobnih urah dneva. Tu na primer zaspanost okoli poldneva predstavlja ultradijansko spremembo ritma.
Bolezni in bolezni
Mania in depresija so raziskave pokazale, da so v dvodnevnem izmeničnem ritmu pri mnogih bipolarno prizadetih ljudeh. Podobna razmerja naj bi se pojavljala pri bolnikih z shizofrenija. V teh primerih sproščanje kemikalije dopamin je zunaj ravnovesje. V normalnih pogojih dopamin uravnava štiriurni ultradijski ritem. Organizem je tega navajen in se je temu prilagodil. Če pa generator ritma dopamin izgine, se lahko celotne reakcijske verige in fiziološki procesi nenadoma spremenijo. Štiriurno ultradijsko obdobje nato na primer včasih poskoči v ritmu 48 ur. Vzroki za te nenadne nihanja so lahko minimalne nastavitve stikal v genskem nadzornem mehanizmu ljudi. Za tovrstne spremembe so pogosto odgovorni vplivi iz okolja ali zdravil. Zazna jih telesni generator ritma, odvisen od dopamina, in jih prevede v biokemične spremembe ure, kar vpliva na številne psihološke motnje, pa tudi na primer na običajni ritem spanja. Kronobiologija, razmeroma mlada veja znanosti, preučuje časovno strukturiranje in posledične vedenjske vzorce organizmov. Najpomembnejši v človeški fiziologiji so enodnevni periodični ritmi. Vse bolj pa je jasno, da postaja kratkotrajna ultradijska ritmičnost bolj pomembna posebej za človeka zdravje. Zaradi močnega povečanja uporabe psihotropna zdravila in naraščajoče število duševnih motenj ali bolezni, zlasti ultradijska ritmičnost se sooča s številnimi težavami. Življenjski slog in pogled na življenje se v vedno večji meri razvijata diametralno s tako imenovano biološko uro, ki jo dobi človek za svoj obstoj. Ta ura je sestavljena iz vseh treh ritmov (ultra-, circa- in infradian). Bolj ko človek to zanemarja, večje je tveganje za bolezen. Na primer, povečano pomanjkanje svetlobe pri mnogih ljudeh izjemno negativno vpliva na zdravo fiziologijo. Kronobiologija tudi jasno poudarja, da preveč potovanj po različnih časovnih pasovih dolgoročno škoduje človeškemu bioritmu. Če se v vsakdanjem življenju izgublja vedno več pravilnosti, na primer z zanemarjanjem običajnega časa prehranjevanja in ustreznega časa spanja, telesnega in duševnega moč neizogibno upada.
