Paratiroidni hormon ali paratirin nastaja v obščitničnih žlezah. Hormon igra pomembno vlogo pri uravnavanju kalcij in fosfat ravnovesje.
Kaj je obščitnični hormon?
Paratiroidni hormon (paratirin, PTH) je linearni polipeptidni hormon, ki ga proizvajajo obščitnične žleze (glandulae parathyreoideae, epitelijska telesca) in vsebuje skupaj 84 aminokisline. V interakciji z vitamin D in njegov neposredni antagonist (protipostavka) kalcitonin, ki nastane v Ščitnica, hormon uravnava kalcij in fosfat ravnovesje človeškega telesa. V zdravem stanju je referenčna vrednost približno 11 do 67 ng / l v kri.
Proizvodnja, oblikovanje in izdelava
Paratiroidni hormon proizvajajo in izločajo (sproščajo) obščitnične žleze. Paratiroidne žleze so štiri majhne žleze, velike približno kot leča, ki se nahajajo v parih na levi in desni zadnji strani Ščitnica. V glavnih celicah epitelijskih telescev, ki proizvajajo hormon, se sintetizira peptidni hormon in se zaradi pomanjkanja neodvisnih izločilnih kanalov sprosti neposredno v kri (endokrino izločanje). V tem procesu se hormon najprej tvori kot predhodnik, sestavljen iz 115 aminokisline (pre-pro-hormon) na membrani vezani ribosomi. Ribosomi so delci, bogati z RNA, pri katerih v celicah poteka sinteza beljakovin. Nato se amino-terminalno zaporedje cepi kotranslacijsko, to je med prevajanjem mRNA v aminokislinsko zaporedje. Še ena predhodnica 90 aminokisline nastane (proparatiroidni hormon), ki se v Golgijevem aparatu (celica organela, ki spreminja beljakovine) predela v končni paratiroidni hormon.
Funkcija, delovanje in lastnosti
Paratiroidni hormon, skupaj z vitamin D (kalcitriol) in ščitnični hormon kalcitonin, ureja kri kalcij in fosfat ravni. S pomočjo specifičnih receptorjev na membrani obščitničnih celic (tako imenovani receptorji kalcija, povezani z G-proteini) določimo raven kalcija v krvi. Zmanjšanje kalcija v krvi koncentracija spodbuja nastajanje in izločanje obščitničnega hormona v obščitničnih žlezah, medtem ko povečan kalcij v krvi zavira izločanje (negativne povratne informacije). Skladno s tem hipokalcemija (zmanjšan kalcij) na primer tvori spodbudo za sproščanje obščitničnega hormona. Neposredni in posredni učinki hormona povzročajo povečanje nevezanega prostega kalcija koncentracija v krvi s stimulacijo adenilat ciklaze (encima) v kosti in ledvice. To neposredno stimulira osteoklaste kosti kot tudi reabsorpcija kalcija v ledvicah (zmanjšano izločanje skozi ledvice z urinom). Poleg tega fosfat koncentracija v krvi se zmanjša s povečanim izločanjem skozi ledvice (zavirana reabsorpcija). Da bi preprečili demineralizacijo kosti, vitamin D or kalcitriol sinteza se vzporedno spodbuja preko tako znižane ravni fosfata (hipofosfatemija). Kalcitriol spodbuja remineralizacijo kosti s povečanjem kalcija absorpcija v Tanko črevo. Hkrati povečana koncentracija kalcija v krvi povzroči zaviranje sproščanja obščitničnega hormona. Analogno funkcijo izpolnjuje kalcitonin, ki se izloča, ko se raven kalcija dvigne in spodbuja vgradnjo kalcija v kosti, hkrati pa zavira aktivnost osteoklastov. Trajna stimulacija osteoklastov povzroči postopno kost masa izguba. Zato na primer sekundarni hiperparatiroidizem (prekomerna proizvodnja obščitničnega hormona) je povezana s senilno osteoporoza. Terapevtsko, fragment paratiroidnega hormona (iz amino kisline 1 do 34) se tu uporablja kot zdravilo, ki spodbuja tvorbo kosti.
Bolezni, bolezni in motnje
Na splošno se okvare presnove obščitničnega hormona delijo na tako imenovane hiperparatiroidizme (hiperfunkcija obščitničnih žlez) in hipoparatiroidizme (hipofunkcija obščitničnih žlez). V hiperparatiroidizem, se poveča in izloči povečan paratiroidni hormon. Koncentracija hormona v krvi je povečana. Če je hiperfunkcijo mogoče izslediti do okvare samih obščitničnih žlez, je diagnoza primarna hiperparatiroidizem. To običajno povzročijo benigni (obščitnični adenomi, ki proizvajajo hormone), v zelo redkih primerih maligni tumorji (obščitnični karcinomi). Poleg tega hipertiroidizem se lahko pojavijo v povezavi z ledvice, jetra ali črevesne bolezni, pa tudi vitamin Pojavi se pomanjkanje kalcija D (sekundarni hiperparatiroidizem). Pomanjkanje vitamin D ali kalcij vodi do znižane ravni kalcija v krvi, kar pa spodbuja sintezo obščitničnega hormona v obščitničnih žlezah. V primeru dolgotrajne nizke ravni kalcija, ki se lahko kaže tudi na primer kot posledica ledvična insuficienca (ledvice šibkost) - obščitnične žleze trajno sintetizirajo povečan parathormon. Dolgoročno lahko ta prekomerna proizvodnja povzroči obščitnično hiperplazijo (širjenje obščitnična žleza tkivo), kar pa je povezano z manifestnim, primarnim hiperparatiroidizmom. Po drugi strani pa se pri hipoparatiroidizmu zmanjšata proizvodnja in sproščanje obščitničnega hormona, koncentracija paratiroidnega hormona v krvi pa se zmanjša. Če se obščitnice ne odzovejo s povečanim izločanjem obščitničnega hormona kljub zmanjšani koncentraciji kalcija, je to običajno mogoče pripisati disfunkciji obščitnice (primarni hipoparatiroidizem). Primarni hipoparatiroidizem je v mnogih primerih posledica avtoimunske bolezni (Vključno sarkoidoza) ali delno odstranjevanje tkiva iz obščitničnih žlez (odstranjevanje epitelijskih telescev ali paratiroidektomija). V nekaterih primerih se obščitnične žleze poškodujejo tudi med kirurškimi posegi na Ščitnica. Progresivni (napredni) tumorji pa tudi hipertiroidizem lahko povzroči hiperkalciemijo (trajno povišane ravni kalcija), kar pa je povezano z zmanjšanjem koncentracije obščitničnega hormona. Podobno, preveliko odmerjanje vitamina D povzroči zmanjšanje sproščanja obščitničnega hormona v kri.
