Zatilni del je zadnji del hrbta možgane ki vsebuje primarno in sekundarno vidno skorjo. Ta vizualni center je v prvi vrsti odgovoren za obdelavo in interpretacijo vizualnih senzoričnih vnosov. Kot posledica možganskega infarkta, kortikalna slepota lahko nastanejo zaradi škode na tem možganov regiji.
Kaj je zatilni del?
V nevrologiji se okcipitalni reženj ali okcipitalni reženj nanaša na skrajni zadnji del možgane. To območje je najmanjši reženj od skupno štirih možganov reženj. Zatilni del je sestavljen iz treh področij. Skupaj s sulkusom kalkarinus to tvorita primarna in sekundarna vidna skorja možganov regiji. Nad sulkusom kalkarinus leži klino, pod njim je lokaliziran jezični girus. Zatilni reženj se pritrdi na okcipitalno kost in sedi nad možganskim pecljem, ki ločuje to področje možganov od možganov neposredno spodaj. Zatilni reženj je v bližini tako časovnega kot parietalnega režnja. To področje možganov je znano tudi kot vizualni center, ker se tu obdelujejo vse vizualne informacije. Tako primarna kot sekundarna vidna skorja se nahajata na tem območju in sta pogosto povzeti kot vidna skorja. Zatilni del skupaj s temenskim, čelnim in časovnim režnjem sestavlja celoto možgane. Začasni reženj do temporalnega režnja nima jasno prepoznavne meje.
Anatomija in zgradba
Primarna vidna skorja je znana tudi kot šestplastno Brodmanovo območje 17 in se nahaja na obeh straneh sulkusa kalkarinusa. V notranji zrnati plasti tega območja leži pas živčnih vlaken, znan tudi kot trak Vicq-d'Azyr, ki daje območju progasti videz. Sekundarna vidna skorja je s potmi povezana s področji možganske skorje, kot sta kotni girus ali čelni reženj. Zatilni del je povezan z kri oskrba z žilami in arterijami. Oskrba je večinoma prek zadnje možganske arterije. Blood odteka s tega območja po naraščajočih površinskih možganskih žilah in padajočih površinskih možganskih žilah. Obe žili sta površni možganski veni. Blood preko naraščajočega doseže zgornji sagitalni sinus Vena. Kri iz padajočega Venapo drugi strani vstopi v prečni sinus, ki se pridruži zgornjemu sagitalnemu sinusu. Iz prečnega sinusa se iz možganov odvaja kri v vratni vrat Vena in zapusti Glava na ta način.
Funkcija in naloge
Funkcije in naloge zatilnega režnja so predvsem vizualne in asociativne. Primarna vidna skorja tega področja možganov je mesto, kjer poteka obdelava vseh vidnih dražljajev iz časovne ipsilateralne in nosne kontralateralne mrežnice. Desni okcipitalni reženj obdeluje signale z ustrezne desne poloble mrežnice, levi del strukture pa je odgovoren za obdelavo signalov z leve poloble mrežnice. Vsaka mrežnična točka je medsebojno povezana s posebnim območjem primarne vidne skorje. Dohodne informacije obdeluje primarna vidna skorja zatilnega režnja v kortikalnih stebrih. Ti stolpci ustrezajo nameščenim združbam celic. Nekateri celični sestavi na tem področju tudi filtrirajo določene informacije ali vizualne vzorce iz celotnega vizualnega vtisa. Ta postopek se imenuje tudi ekstrakcija lastnosti. Za razliko od primarne vidne skorje je sekundarna vidna skorja asociacijski center. Tu poteka namesto obdelave interpretacija. To območje ustreza Brodmannovim področjem 18 in 19, kjer so končni obdelani vizualni vzorci primarne vidne skorje postavljeni v sosednje s prej zbranimi čutnimi vtisi. S to postavitvijo so možne interpretacije vizualnega vtisa. Tako prepoznavanje vizualno zaznanih dogodkov poteka na tem področju možganov. Povezovalne poti do kotnega girusa in čelnega režnja omogočajo nenadno artikulacijo vizualnega vtisa in usklajevanje gibanja oči.
Bolezni
Tkivo v predelu zatilnega režnja lahko utrpi škodo. Takšna škoda je najpogosteje posledica travme ali krvavitve in vnetje. Ko pride do enostranske poškodbe primarne vidne skorje, se ponavadi pokaže kot kontralateralna ali nasprotna izguba vidnega polja. Včasih se zmanjša le zaznavanje kontrasta in svetlosti ali pa prizadeta oseba slepa pega v določenem delu vidnega polja. Če pride do dvostranske poškodbe primarne vidne skorje, kortikalne slepota se lahko pojavijo kot posledica. Oko refleks so običajno ohranjeni. Če namesto primarne vidne skorje trpi sekundarna vidna skorja, se lahko razvije vidna ali optična agnozija. Glede na lokacijo in obseg poškodbe prizadeta oseba ne prepozna več predmetov, ne more več zaznati celotne podobe vizualnega vtisa ali pa popolnoma izgubi vizualno zaznavo. Nekatere poškodbe sekundarne vidne skorje se kažejo tudi zgolj v nezmožnosti prepoznavanja pisanja ali branja. Poleg kapi, travm in vnetij, vnetnih bolezni osrednjega živčni sistem lahko povzroči tudi propadanje tkiva okcipitalnega režnja multipla skleroza. V nekaterih okoliščinah se motnje prostorskega zaznavanja ali zaznavanja gibanja pojavijo tudi v kontekstu lezije zatilnega režnja. Najpogostejši vzrok za poškodbe opisanih predelov ostajajo infarkti srednjega in zadnjega dela možganov arterije. Nasprotno pa okcipitalni reženj le izjemoma redko prizadenejo bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen bolezen.
