Človek živčni sistem obdeluje senzorični vnos, prejet od senzoričnih organov. Topografsko je razdeljen na osrednji živčni sistem (CNS) in periferni živčni sistem (PNS). Sledi pregled zgradbe in delovanja ter možnih bolezni perifernih živčni sistem.
Kaj je periferni živčni sistem?
Periferni živčni sistem je sestavljen iz tistih delov živčnega sistema, ki ležijo zunaj možganov in hrbtenjača (CNS). Povezuje možganov na obrobje telesa in tako deluje kot organ za dostavo in izvajanje osrednjega živčnega sistema. Funkcionalno obeh sistemov ni mogoče ločiti. Z interakcijo centralnega in perifernega živčnega sistema se nadzoruje obdelava dražljajev in mišična in žlezna aktivnost telesa. PNS sestavljajo predvsem živčne celice procesi (aksoni), ki jih obložijo glijske celice.
Anatomija in zgradba
Živci, imenovani tudi nevroni, so "vodniki", ki povezujejo periferni živčni sistem s centralnim živčnim sistemom. Živci so sestavljeni iz vezanih živčnih vlaken. Ti pa so sestavljeni iz živčne celice procesi in glijske celice. Glijske celice se v živčnem tkivu pojavijo v desetkrat večjem številu kot živčne celice. V PNS to vključujejo Schwannove celice (ki tvorijo mielinske ovojnice) in plaščne celice (ki obdajajo celična telesa perifernih nevronov). V perifernem živčnem sistemu je treba razlikovati med dvema vrstama živci: Lobanjski živci (Nn. Craniales) so povezani z možganov. Hrbtenični živci (Nn. Spinales) pa so povezani z hrbtenjača. Obstaja 12 parov lobanjskih živcev in 31-33 parov hrbteničnih živcev. Poleg tega obstajajo aferentni (lat .fferens = vodilni v) in eferentni (lat. Efferens = odvajajoči) nevroni. PNS se nadalje deli na somatski (prostovoljni) in vegetativni (avtonomni) živčni sistem. Avtonomni živčni sistem lahko nato razdelimo na simpatični, parasimpatični in enterični živčni sistem. Poleg lobanjskih in hrbteničnih živcev v PNS obstajajo tudi drugi avtonomni živci avtonomnega živčnega sistema ter senzorični in motorični gangliji. Celična telesa (perikarya), ki pripadajo aksonom, se nahajajo bodisi v CNS bodisi v ganglijih PNS.
Funkcije in naloge
Periferni živčni sistem ima osrednjo vlogo pri zaznavanju senzoričnih signalov iz okolja ter pri nehoteni in prostovoljni motorični aktivnosti. Aferentni (senzorični) nevroni prenašajo senzorični vhod, prejet prek receptorjev, v CNS. Eferentni (motorični) nevroni prenašajo ukaze iz CNS prek aksonov na efektorske organe in tako sprožijo njihovo gibanje. Učinkoviti organi so na primer skeletne mišice ali gladke mišice notranjih organov. Somatski sistem je odgovoren za prostovoljno, torej zavestno nadzorovano gibanje muskulature. Avtonomni sistem večinoma nezavedno nadzoruje delovanje vitalnega notranjih organov, Na primer dihanje ali prebavo. Aferentni ali eferentni nevroni, ki so del somatskega živčnega sistema, se imenujejo tudi somatoaferentni ali -eferentni. Če so del avtonomnega živčnega sistema, jih imenujemo visceroaferentni ali -eferentni.
Bolezni, bolezni in motnje
Bolezni perifernega živčnega sistema se lahko kažejo z različnimi simptomi. Možne lezije živcev PNS so razvrščene približno v radikularne lezije, pleksusne lezije in (poli- in mono-) nevropatije. Poškodbe živcev so lahko na primer sprožilec hernije diska (radikularna lezija) ali različnih simptomov paralize (pareza) na telesu. Senzorične motnje, kot so okvare občutka na dotik, so lahko vzrok tudi za motnje PNS. V predelu prsnega koša, materničnega vratu in ledvenem delu so snopi živčnih korenin (pleksusov), ki so razdeljeni med različne živce. Prekinitev perifernega živca lahko povzroči paralizo mišice, ki pripada temu območju. Vsak periferni živec je odgovoren za ozko določeno regijo ali funkcijo telesa. Bolezen enega samega perifernega živca (mononevropatija) lahko torej povzroči senzorične ali motorične primanjkljaje v tem predelu telesa. Obstaja več možnosti za osnovne bolezni, ki lahko poškodujejo posamezen živec. sladkorna bolezen mellitus ali nekatere bolezni, povezane z revmatizem so povezane z nevropatijami, ker pogosto povzročajo motnje krvnega obtoka. Nevitis pa lahko sproži tudi a herpes okužba zoster (z začetno okužbo z virusom noric zoster). Ta bolezen, znana tudi kot skodle, pogosto spremlja hudo živčne bolečine.
Tipične in pogoste bolezni živcev
- Živčne bolečine
- Vnetje živcev
- Polinevropatija
- Epilepsija
