Piramidalni trakt: zgradba, delovanje in bolezni

Piramidalni trakt je najdaljša živčna pot v telesu in prenaša motorične impulze iz prvega motonevrona v možganov do drugega motoneurona v hrbtenjača. Tako igra pomembno vlogo pri prostovoljni motorični funkciji in je del piramidnega sistema. Poškodba piramidalne poti povzroči spastično in mlitavo paralizo.

Kaj je piramidalni trakt?

Piramidalni trakt je del osrednjega živčni sistem in se razteza od hrbtenjača k možganov. Šteje se za del motornega sistema. Kot eferentni sistem poti do motokorteksa prenaša impulze iz osrednjega dela živčni sistem do alfa motonevronov. Od tam se akcijski potencial prenaša na mišice skeletne muskulature. Tako je piramidalni trakt pomembna preklopna točka za gibanje prostovoljnega in refleksnega motoričnega sistema. Piramidalni trakt je tudi najdaljši padajoči trakt človeka živčni sistem in je del piramidalnega sistema. Piramidalni sistem se nanaša na motorične nevrone in njihove živčne procese, ki se konvergirajo v piramidnem traktu. Piramidalni sistem je še posebej razvit pri ljudeh in primatih. Skupaj z ekstrapiramidnim sistemom nadzoruje vse motorične funkcije v človeškem organizmu. Številni viri menijo, da je jasna ločitev obeh sistemov kritična.

Anatomija in zgradba

V najširšem smislu je piramidalni trakt sestavljen iz dveh ločenih vlaken. Traktus kortikospinalis se v anatomski strukturi sreča s traktusom kortikuklearis. Oba trakta sta motorični živčni poti centralnega živčnega sistema. Piramidalni trakt na obeh straneh prilega na spodnji mielencefalon, kjer je prepoznaven kot piramidalno vzdolžno izboklino. Med pomožnim možganom in hrbtenjača leži tako imenovano piramidalno križišče. Velik del nevritov preide na tej točki kot tractus corticospinalis lateralis na vsako stran nasprotne strani poti. Traktus corticospinalis anterior paramedian je sestavljen iz preostalih deset do 30 odstotkov nevritov. Ta trakt poteka v sprednji vrvici in segmentirano prehaja v sprednji rog hrbtenjače. Nekaj ​​traktov ni vključenih v prehod. Ker je traktus kortikonuklearis povezan z jedri lobanjskih živcev z enojnimi vlakni in tako ne teče skozi piramidalno strukturo mielencefalona, ​​spada v piramidalni trakt le v najširšem smislu.

Funkcija in naloge

Piramidalni trakt je del somatomotornega sistema pri ljudeh in večini sesalcev. Ta anatomska struktura nadzoruje prostovoljno gibanje in s tem skeletne mišice, ki so odgovorne za ta gibanja. Srčne muskulature se somatomotorno ne nadzoruje. Je predmet nadzora neodvisnega in nehotenega sistema, znanega tudi kot avtonomni živčni sistem. Za nadzor prebavnih organov je odgovoren tudi enterični živčni sistem in ne somatomotorični sistem. Kot del somatomotornega sistema je piramidna pot odgovorna predvsem za prostovoljno motorično funkcijo. To funkcijo opravlja posebej kot del piramidnih gibalnih struktur, čeprav je tudi ekstrapiramidni motorni sistem vključen v somatomotorični sistem. Vsa gibanja v človeškem telesu niso nadzorovana prostovoljno. Medtem ko je prostovoljna gibalna aktivnost odvisna od piramidalne poti, je nehoteni del gibalne aktivnosti odvisen od ekstrapiramidnega sistema. V piramidalnem sistemu se poleg prostovoljne motorike nadzirajo tudi fine motorične sposobnosti. Primarna motorična skorja možgane v tem okviru opravlja pomembne naloge. Tu so zasidrana celična telesa osrednjih motoričnih nevronov. Histološko se te celice imenujejo tudi piramidalne celice. Piramidalni sistem je sestavljen predvsem iz majhnih piramidnih celic, ki izvirajo iz motorične skorje. Iz skorje akson vlakna osrednjih motoričnih nevronov prehajajo skozi hrbtenjačo, da dosežejo spodnjo motorični nevron, ki se nahaja v sprednjem rogu hrbtenjače. Ukazi za premikanje se tako prenašajo iz možganov do organov uspeha preko prvega in drugega motonevrona. Kot alfa nevroni zgornji in spodnji motoneuron prenašata impulz še posebej hitro. Kot povezovalnik med obema motonevronoma je piramidalni trakt nenadomestljiv del nadzora motorja.

Bolezni

V kontekstu lezij piramidne poti ima izraz Babinski klinično najpomembnejšo vlogo. Simptomi iz te skupine se imenujejo tudi piramidalni znaki trakta. To so gibalni refleksi, ki so pri dojenčkih fiziološki, pri odraslih pa imajo patološko vrednost. Pri nevrološkem refleksnem testiranju nevrolog pri svojem pacientu kot standardni postopek preveri znake piramidnega trakta, ker so lahko znak poškodbe osrednjih motoričnih nevronov. Poleg diagnostične vrednosti znakov piramidalne poti imajo tudi prognostično vrednost pri boleznih, kot so multipla skleroza. Znaki piramidnega trakta in s tem poškodbe osrednjih motoričnih nevronov ali piramidnega trakta lahko povzročijo vnetje, degenerativni procesi oz motnje krvnega obtoka. Lezija piramidnega trakta v možganih se ponavadi pokaže kot ohlapna paraliza ali oslabljena fina motorika. Slaba paraliza sčasoma postane spastična paraliza s povečanim mišičnim tonusom. V tem okviru oslabljeni kri pretok je najpogostejši vzrok škode. Pri degenerativnih boleznih, kot je ALS, pa se motorični živčni sistem razgradi. Vnetja v možganih in hrbtenjači pa so prisotna pri avtoimunski bolezni MS. Kadar ta vnetja prizadenejo piramidalne poti, je napoved poteka bolezni v povprečju manj ugodna. Medtem pa prisotnost znakov piramidnega trakta velja za precej negotovo diagnostično orodje. Kljub temu je to eno redkih načinov suma diagnoze motoneuronalne okvare živčnega sistema.