Bolezni prostate
Če ste natančno spremljali prejšnjo temo, v opisu tipičnih patoloških procesov (patologij) okoli prostate! Ena stvar vnaprej: prostato ima vsak človek, relativno veliko bi jih bilo treba z medicinskega vidika uvrstiti med "patološke", vendar le del teh dejansko povzroči pritožbe! To dejstvo pacienta sili v prav poseben kompromis med zdravljenjem in nezdravljenjem.
Številna najpomembnejša moška bolezen je pogosto pojma v domačem jeziku zamenjana, saj imata oba nekaj skupnega z rastjo prostate tkiva. Poleg teh zdravstvenih slonov, prostate rak in benigne hiperplazije prostate obstajajo še druge bolezni. Tu velja omeniti večinoma bakterijsko vnetje prostate (prostatitis) in obsežni generični izraz "prostatepatija".
- Maligni rak prostate (rak prostate),
- Temu nasprotuje benigna bolezen, imenovana "benigna hiperplazija prostate" (BPH).
Prostata rak (karcinom prostate) je maligna neoplazija v prostati (prostati) in je najpogostejši rak pri moških (25% vseh vrst raka pri moških). Je bolezen starejšega moškega in se običajno pojavi po 60. letu starosti. Prostata rak lahko razvrstimo glede na njegov videz in lokacijo raka.
V približno 60% primerov rak prostate je adenokarcinom in v 30% anaplastični karcinom. V redkih primerih rak prostate se razvije iz drugih celic (urotelijski karcinom, karcinom skvamoznih celic, karcinom prostate). Makroskopsko rak prostate se pojavi kot grobo in sivobelo žarišče v žleznem tkivu prostate.
V večini primerov (75%) se ta žarišča nahajajo v stranskih delih prostate (tako imenovana periferna cona) ali v zadnjem delu (osrednja cona). V približno 5-10% primerov se rak nahaja v tako imenovanem prehodnem območju prostate, v 10-20% primerov pa izvora ni mogoče jasno najti in poimenovati. Simptomi raka prostate Rak prostate v zgodnjih fazah, tj. Na začetku bolezni (asimptomatsko), pogosto nima simptomov.
Če je bolezen napredovala, se lahko med uriniranjem (mikcijo) ali erekcijo pojavijo različni simptomi. Sem spadajo simptomi, kot je več pogosto uriniranje (pollakiuria), pri katerem se sprosti le zelo majhna količina urina. To je lahko tudi boleče (disurija).
Pogosto so mehurja ni mogoče več pravilno izprazniti, se urinski tok oslabi in poveča se tako imenovano kapljanje (urin odide le v kapljicah) ali prekinitve v urinskem toku. Če je mehurja se ne izprazni pravilno, bo v mehurju nastal ostanek urina. Če je rak prostate že napredoval, kri se lahko doda urinu.
bolečina v spodnjem delu hrbta se lahko pojavijo tudi. Ti so posledica metastaze raka prostate, ki se pogosto širi na kosti. Klasifikacija Rak prostate lahko razdelimo na različne stopnje (I, II, III, IV).
To se naredi z oceno velikosti in širjenja raka ter s sklicevanjem na možno limfna okužbe vozlišč in metastaze. Diagnostika Rak prostate diagnosticiramo s podrobno anamnezo in urološkim pregledom ter nadaljnjo diagnostiko, kot je npr. ultrazvok in laboratorijske preiskave. A biopsijo, tj. vzorec iz prostate, lahko histološko potrdi diagnozo.
Poleg tega preiskave, kot so rentgenski žarki, slikanje z magnetno resonanco in skelet scintigrafija se pogosto izvajajo za oceno obsega in napredka tudi v drugih tkivih. Terapija Obstajajo različne možnosti zdravljenja raka prostate. Glede na starost bolnika ter stopnjo in velikost tumorja je mogoče izbirati med neposredno aktivno terapijo ali čakalnim pristopom.
V tem tako imenovanem budnem čakanju ali aktivnem nadzoru tumor bolj natančno opazujemo in nadzorujemo, tako da lahko kadar koli izberemo drugo obliko terapije. Če je bolnikovo splošno stanje je dobra in pričakovana življenjska doba je daljša od 10 let, se lahko opravi radikalna prostatektomija. Pri tem postopku se odstrani celotna prostata, kar zadeva dele semenovoda in vezikularne žleze. Limf vozlišča se tudi odstranijo.
Po operaciji je priporočljivo obsevanje. Če je bolnikovo splošno stanje ni dovolj dobra za operacijo, se lahko radioterapijo izvaja neposredno in samostojno. Če je rak prostate preveč napredoval (III in IV stopnja), se lahko izvede odtegnitvena terapija s hormoni.
To redko zagotavlja prednost preživetja, vendar zmanjša nadaljnje zaplete, ki jih povzroča tumor. Če hormonska odtegnitvena terapija ne uspe, kemoterapija se lahko uporablja tudi. Vendar se tudi to uporablja paliativno.
Vnetje prostate (prostatitis) je razmeroma pogosta bolezen prostate. Običajno ga sproži Gram-negativ bakterije, vnetje, ki ga povzroča bakterija Escherichia coli, je še posebej pogosto. Vendar venerične bolezni kot so klamidija, Neisseria gonorrhoeae ali trihomonade, lahko sprožijo tudi prostatitis.
Ločimo med akutno in kronično obliko, ki je lahko posledica nezaceljenega in obstojnega akutnega prostatitisa. V večini primerov akutno vnetje prostate povzroči naraščajoče bakterije (naraščajoča okužba) skozi sečnica v kanale prostate. Zelo redko je vnetje hematogeno, to pomeni, da se v prostato prenese preko kri ali z okužbo, ki se širi iz sosednjega organa.
Simptomi vnetja so bolečina, ki je v glavnem dolgočasno in povzroča pritisk v presredku. The bolečina lahko izžareva v testisi in se pogosteje pojavljajo med iztrebljanjem. Lahko povzroči tudi težave z uriniranjem, torej težave z uriniranjem.
To bi bilo težko in boleče uriniranje (disurija), še več pogosto uriniranje le v majhnih količinah (polakiurija) ali povečano uriniranje ponoči (nokturija). Akutno vnetje lahko povzroči tudi povišane temperature in mrzlica. Zelo redki simptomi so piospermija (pus v ejakulatu) ali hemospermija (kri v ejakulatu), pa tudi prostatoreja (moten izločanje prostate prihaja iz sečnica med uriniranjem).
Prostatitis diagnosticiramo s pomočjo a zdravstvena zgodovina in klinični pregled, kot tudi ultrazvok prostate in vzorec urina. Kot diagnostične možnosti sta na voljo tudi uroflowmetrija ali analiza ejakulata. Prostatitis se zdravi z antibiotiki v akutnih primerih.
V tem primeru se uporabljajo predvsem zaviralci kotrimoksazola ali giraze. Te se dajejo približno 2 tedna, največ v primeru zapletov pa 4 tedne. Če zastajanje urina med vnetjem je potrebna uporaba suprapubičnega katetra, tj. preusmeritev urina skozi trebušno steno.
Če je prostatitis kroničen, ga je pogosto težje zdraviti. V tem primeru antibiotiki, ampak tudi proti bolečinam, se uporabljajo spazmoanalgetiki in zaviralci receptorjev alfa. Če obstaja absces v prostati med prostatitisom jo lahko punktiramo pod ultrazvok nadzor. Če se kronični prostatitis ne odzove na zdravljenje, je morda indicirano odstranjevanje prostate. V akutni obliki je pomembno zdraviti z antibiotiki dovolj dolgo, da se prepreči nastanek kroničnega prostatitisa.
Vsi članki v tej seriji:
