Falange spadajo med kostne strukture zgornjih okončin človeškega mišično-skeletnega sistema. Vsi prsti, razen palca, so sestavljeni iz treh posameznih kostnih členov (falang), ki so med seboj povezani spoji.
Kaj je falanga?
Roka je funkcionalno zelo zapleten prijemalni aparat ljudi. Sestavljen je približno iz karpusa, metakarpusa in prstov. Kostne strukture, tj. Osem karpalnih kosti, pet metakarpalnih kosti in 14 falang tvorijo osnovni okvir roke. Z anatomskega vidika se prsti distalno povežejo z metakarpalno kosti in praktično označite pet končnih členov roke. The prst kosti od petih prstov, tj. kazalec prst, srednji prst, prstanec in mezinec so sestavljeni iz več posameznih kostnih povezav, tako imenovanih falang. Kohezija in gibljivost kosti temeljita na členjeni povezavi teh posameznih falang, vključno s potrebnimi mišicami, tetive in vezi.
Anatomija in zgradba
Prsti so sestavljeni iz dveh udov v primeru palca in treh udov v vseh drugih prstih. Od metakarpusa distalno so konceptualno razdeljeni na proksimalno, srednjo in distalno falango ali prve (proksimalne), druge (medialne) in tretje (distalne) okončine. Oznaka temelji na njihovi bližini ali oddaljenosti od trupa telesa. S strukturnega vidika spadajo falange, torej koščene, med podolgovate cevaste kosti, ki so sestavljene iz dveh sklepnih končičev, prekritih z hrustanec in jašek, ki leži med njima. Skladno s tem so sestavljeni iz proksimalne baze, telesa in distalnega dela Glava. Prva falanga, proksimalna falanga, je običajno najdaljša od falang, čeprav se dolžina med različnimi prsti razlikuje. Tudi srednja falanga je vmesna po dolžini med distalno in proksimalno falango. Tretja falanga je najkrajša v primerjavi z drugimi falangami. Posamezne falange so povezane z majhnimi spoji. Med ustreznimi metakarpalami in pripadajočimi proksimalnimi falangami leži metakarpofalangeal spoji, pogovorno znani kot zglobi. Dve vrsti sklepov, ki se nahajata med proksimalno in srednjo falango ter srednjo in distalno falango, se imenujeta prst srednji sklepi in distalni sklepi prstov. Imenujemo jih tudi proksimalni in distalni interfalangealni sklepi.
Funkcija in naloge
Tako so na vsakem kazalnem, srednjem, obročnem in mezincu trije sklepi: proksimalni sklep in dva medfalangealna sklepa. Temeljno so osnovni sklepi prstov od 2 do 5 funkcionalno dodeljeni tako imenovanim jajčnim sklepom, ki omogočajo dve smeri gibanja: Premiki v desno in levo stran, tj. Ugrabitev in addukcija, pa tudi premiki naprej in nazaj, torej upogibanje in iztegovanje. Medfalangealni sklepi so tečajni sklepi in imajo zato eno stopnjo svobode pri upogibanju in iztegovanju. V primerjavi z drugimi prsti sta na palcu le dva sklepa. Osnovni sklep anatomsko in funkcionalno ustreza sedežnemu sklepu. Tako kot pri rumenjakovem sklepu se gibanja v dve smeri, tj Ugrabitev in addukcija kot tudi upogibanje in iztegovanje, je mogoče izvesti. Glavna funkcija sedežnega sklepa je funkcija opozicije, torej opozicija palca na druge prste. Raznolike in natančne gibalne sposobnosti roke temeljijo na zgibnih, prosto premikajočih se prstih. Ciljna interakcija med palcem in ostalimi prsti je osnova za različne natančne in močne prijeme ter s tem za fino motoriko, torej za zapletena gibalna zaporedja. Fina motorična gibljivost prstov je bistvenega pomena za funkcije, kot so prijemanje, dotikanje, podpiranje ali držanje, in jim omogoča nadzorovano in usklajeno ravnanje s predmeti. Poleg tega imajo prsti komunikacijski pomen, saj so predpogoj za geste, pisanje ali celo znakovne jezike.
Bolezni
Manjkajoči prsti ali funkcionalno omejeni prsti lahko močno ovirajo sposobnost delovanja v vsakdanjem življenju. Vzroki za funkcionalne omejitve ali omejeno gibljivost so lahko različni vzorci bolezni, kot so revmatizem, protin in artritis, pa tudi zlomi, tumorji ali genske malformacije.Poliartroza se nanaša na degenerativno obrabo več sklepov hkrati, zlasti na koncih prstov in srednjih sklepih prstov ter sedežni sklep palca. Simptomi so običajno posledica prezgodnje obrabe ali postopnega uničenja zaščitnega sklepa hrustanec. Ločimo med Heberdenovim artroza, ko so prizadeti končni sklepi prstov in Bouchardova artroza, ko so prizadeti srednji sklepi prstov. Artroza od sedežni sklep palca se imenuje rizarthrosis. Simptomatsko, togost sklepov, otekanje sklepov ali otipljive izbokline, pa tudi odvisne od obremenitve bolečina kasneje pa se pojavijo tudi bolečine v mirovanju. Z napredovanjem bolezni bolnik običajno razvije tudi slabo držo, kar je povezano s spremembo strukture sklepov. Sklepi imajo vse manj omejeno gibljivost in se lahko celo otrdijo v patoloških položajih. Podobni simptomi so opaženi pri vnetnih sistemskih boleznih, kot je revmatoidna artritis, ki prav tako napada in uničuje sklepe. Potek je večinoma kronično-progresiven, včasih pa tudi z recidivi in zelo individualno klinično sliko. Prirojene malformacije vključujejo adaktilijo, pri kateri na eni strani običajno manjkajo vsi prsti, in polidaktilijo s prevelikim številom prstov. V klinodaktiliji so prisotni bočno upognjeni udi prstov, ki jih povzroča izolirana malformacija ali sočasno genetske bolezni. V okviru a Zlom prstov je lahko prizadeta proksimalna, srednja ali distalna falanga. Vzrok za Zlom je običajno travma, tj. neposredna zunanja sila na kost.