Submandibular ganglija je zbirka živčne celice telesa v spodnji čeljusti. The ganglija povezuje parasimpatična živčna vlakna v toku s spodnjo čeljustjo žleze slinavke in služi kot tranzitna postaja za simpatična vlakna iz žlez. Poškodba spodnje čeljusti ganglija lahko moti izločanje sline iz podjezične in submandibularne žleze.
Kaj je submandibularni ganglij?
Ganglije so vozličaste odebelitve zbirk živčne celice telesa na obrobju živčni sistem. V nemški literaturi jih zaradi vozličaste oblike imenujejo tudi gangliji. V človeškem živčni sistem obstajajo različni gangliji s parasimpatičnimi lastnostmi. Parasimpatična živčni sistem je del avtonomnega živčnega sistema, ki nadzira vse procese avtonomnega telesa v interakciji z antagonistom simpatičnega živčnega sistema. Submandibularni ganglij ustreza parasimpatičnemu živčnemu vozlišču Glava regiji. Ganglion ima natančno lokalizacijo v trigonum submandibulare, trikotnem območju sprednje strani vratu regiji. Živčno vozlišče je a distribucija mesto za simpatična živčna vlakna, ki nepovezano prehajajo skozi strukturo. Le parasimpatična vlakna ganglija so med seboj povezana znotraj živčnega vozla. Iz tega razloga se uporablja izraz parasimpatični ganglij. V nemški literaturi se submandibularni ganglij imenuje mandibularni ganglij.
Anatomija in zgradba
Submandibularni ganglij se nahaja tik nad istoimensko žlezo slinavko, submandibularno žlezo. Tu je ganglij v bližini hyoglossus mišice in zadnje milohioidne mišice. Na jezikovnem živcu obstajata dva povezovalna snopa vlaken. Parasimpatična Glava ganglion ima lastnosti parasimpatičnih in simpatičnih vlaken, vendar ga somatska vlakna ne prevozijo. Parasimpatična vlakna strukture izvirajo iz nevronov v zgornjem salivatorijskem jedru, ki do ganglija pridejo skozi obrazni živec in timpanična horda in jezični živec. Postganglionsko submandibularni ganglij prejme simpatična živčna vlakna iz nadrejenega vratnega ganglija. Ta vlakna vstopijo v ganglij prek zunanjega karotidnega pleksusa in tudi skozi obraz arterije. Na splošno se izkaže, da je čeljustno spodnje čeljusti precej majhno in ima obliko vretena.
Funkcija in naloge
Za vsa simpatična vlakna submandibularni ganglij nima aktivne vloge, ampak ustreza pasivni tranzitni postaji. Brez preklopa ta vlakna preidejo skozi ganglij in se premaknejo naprej žleze slinavke. V submandibularnem gangliju se preklopijo le parasimpatična živčna vlakna. Tako živčno vozlišče predstavlja stikalno postajo za parasimpatični živčni sistem. Živčna vlakna s parasimpatično kakovostjo se znotraj strukture preklopijo na drugi, postganglijski nevron jezičnih živčnih vlaken (jezični živec). Po tem preklopu postganglionska vlakna tvorijo tako imenovane rami glandulares in se vlečejo na oba žleze slinavke v regiji spodnje čeljusti (sublingvalna in submandibularna žleza). Te žleze incecevira visceromotorno živci. Visernomotorna inervacija ustreza inervaciji, na katero ni mogoče prostovoljno vplivati. To pomeni, da pripadajoča muskulatura spada v neprostovoljno telesno muskulaturo. Premiki nehotenih mišic uidejo zavestnemu nadzoru in jih nadzira izključno avtonomni živčni sistem. Takšna muskulatura ureja gibanje treh glavnih žlez slinavk. Submandibularni ganglij je posredno vpleten v simpatično in parasimpatično inervacijo teh žlez slinavk. Prek parasimpatikusa živci, avtonomni živčni sistem spodbuja delovanje žlez slinavk. Naklonjenega živci v zameno zavirajo delovanje žlez slinavk. Tako je na primer v ekstremnih situacijah. V takih stresnih situacijah se telo pripravi na vrhunsko delovanje s povečanjem aktivnosti simpatičnega živca, da lahko preživi stres. Telesne funkcije, ki jih lahko zaenkrat oprostimo, na primer izločanje slina, se lahko zmanjšajo, tako da lahko organizem svoje energije osredotoči na telesne funkcije, ki ohranjajo življenje. V sprostitev situacijah prevladuje parasimpatični vpliv na velike slinavke. Tako se izločanje sline znatno poveča v primerjavi z stres situacijo stres- povezani učinki simpatičnega živčnega sistema na slinskih žlezah so na primer znane razmere za tekače. Med tekje usta pogosto postane zelo suho in požiranje postaja vse težje.
Bolezni
Strukture submandibularnega ganglija lahko poškodujemo z različnimi procesi. Poleg travme, tumorjev oz vnetjena primer lahko vpliva na živčne strukture ganglija. Glede na stopnjo poškodbe in kakovost poškodovanih struktur se zaradi živčnih lezij na območju ganglija pojavijo različne motnje izločanja sline. Če na primer parasimpatični vpliv odpove, izločanje žlez preneha. Če pa se simpatični vpliv po drugi strani zmanjša, se parasimpatični živčni sistem stimulira žleze, da se skoraj neovirano izločajo. Povečana salivacija je znana kot hipersalivacija. Zmanjšano slinjenje je znano kot hiposalivacija. Poškodba submandibularnega ganglija vpliva le na izločanje sline žleze spodnje čeljusti, podjezične in submandibularne žleze. Vse druge žleze slinavke delujejo nemoteno kljub okvari submandibularnega ganglija. Zato tudi po poškodbi submandibularnega živčnega vozla, na primer, izločanje sline morda ne bo popolnoma ustavljeno, temveč kvečjemu diskretno povečanje ali zmanjšanje izločanja sline. Znaki pretiranega vpliva simpatičnega živčnega sistema lahko vključuje suho usta pa tudi disfagija ali slabi zobje. Vse sekretorne motnje mandibularnih žlez slinavk ne smejo biti povezane s poškodbami submandibularnega ganglija. Številne bolezni so povezane z motnjami izločanja sline, kot so bolezni žlez, kot so tumorji žlez slinavk. Presnovne bolezni in hormonske motnje kažejo tudi na slina proizvodnja in izločanje. Poleg tega se lahko živčne strukture, ki sodelujejo v gangliju, poškodujejo tudi na mestih zunaj živčnega vozla in s tem povzročijo tudi motnje izločanja sline. Iz tega razloga oslabljeno izločanje sline iz čeljustnic spodnje čeljusti nikakor ni enakovredno dokončni poškodbi vozla spodnje čeljusti.
