Subklavijska vena: zgradba, delovanje in bolezni

Subklavijska Vena, imenovana tudi subklavijska žila, teče za ključnica nad prvim rebrom. To nosi kri od roke proti srce.

Kaj je subklavijska žila?

Subklavijska Vena je ena od žil majhnega sistemskega kroženje v roki in vratu. Ločimo desno in levo subklavijsko veno. Je ena od koreninskih žil brahiocefalne Vena. Predvsem prevaža kri od zgornjih okončin z roko in ramo ter vstopi v desni atrij skozi brahiocefalno veno (Glava in veno roke) preko venskega kota. Od tam naprej kri teče v pljuča preko pljučni obtok (majhen obtok) in je kisikov. Oksigenirana kri teče v levi atrij od srce od tam pa se skozi aorto črpa nazaj v telo (velik arterije) za dobavo kisik do tkiv (velika kroženje). Skoraj vse arterije prenašajo kisikovo kri, večina žil pa nosi deoksigenirano kri. Venska kri je temno rdeča v primerjavi z arterijsko, ker kisik je bil odstranjen. The krvni tlak v žilah je veliko nižji kot v arterijah in se imenuje nizkotlačni sistem krvnega obtoka.

Anatomija in zgradba

Subklavijska žila, dolga le nekaj centimetrov, teče vodoravno proti središču telesa. Je spremljevalna žila, ki poteka vzporedno z ustrezno arterije (subklavijska arterija). Tudi v paru arterije, prenaša kisikovo kri iz srce nazaj k Glava, vratu, roko in ramo. Subklavijska vena je neposredno nadaljevanje aksilarne vene. To pa je nadaljevanje brahialne vene (vene roke), čeprav prehod anatomsko ni jasno opredeljen. Subklavijske in aksilarne žile skupaj tvorijo glavno deblo brahialnih ven. Subklavijska vena in notranja vratna žila (notranja vratna žila, vena vratu), kar je pomembno za odvajanje krvi iz možganov, sta obe koreninski žili. Združijo se pod kotom vene in tvorijo brahiocefalno veno (Glava in ročno veno). Je tudi seznanjena telesna vena, z nekoliko krajšim desnim delom na levi brahiocefalni veni na ravni prvega rebra hrustanec. Tu se veni združita in tvorita nadrejenega votla vena (superior vena cava), ki se konča v desni atrij srca. Je največja žila v človeškem telesu. Subklavijska žila je trdno pritrjena na ovojno plast vezivnega tkiva (fascia clavipectoralis) na pokostnici (pokostnica) ključnice. To preprečuje, da bi se žila zrušila (sesula) in pospešila odvzem krvi iz zunanjega območja telesa (obrobja) med gibi rok in ramen.

Funkcija in naloge

Subklavijska žila je odgovorna za transport deoksigenirane krvi iz rok, ramen in stranskih strani v prsih zid. Pretok krvi prehaja skozi kot vene, v žile glave in rok ter na koncu skozi superior votla vena k desni prekat srca. Od tam se skozi pljučne zaklopke črpa kri v pljučno arterijo in nato v pljuča. V pljučih je kri kisikova in teče nazaj skozi mitralni ventil k levega prekata. Od tam gre skozi aortni ventil in v aorto, kjer se prek kapilar porazdeli po telesu. Subklavijska vena dobiva dotok iz zunanje vratne vene, ki je za ušesom tvorjena s spojitvijo okcipitalne vene in ušesne vene. Nadaljnji dotok dobi po spremnih žilah subklavijske arterije. Med desno in levo subklavijsko veno obstajajo funkcionalne razlike. Leva stran je nekoliko pomembnejša, ker je med drugim limfni zbiralnik, ki prevaža limfna iz celotne spodnje polovice telesa, vstopi sem. Ani desna stran je majhna limfna žila, ki nosi limfna od desne roke, desna stran v prsih, in desno stran vratu. Limfni sistem je specializiran za prevoz hranil in odpadnih snovi in ​​skupaj s krvnim obtokom tvori najpomembnejši transportni sistem v telesu.

Bolezni

Sindrom torakalnega izhoda je stiskanje (kontuzija) snopa žilnega živca, ki ga sestavljajo brahialni pleksus (brahialni pletež), subklavijska arterija in subklavijska vena. Ta snop žil živci na poti proti zgornji okončini se mora pogajati o treh zožitvah: skalenusna reža (označuje vrzel med kostoklavikularnimi mišicami), kostoklavikularni prostor (prostor med prvim rebrom in ključnico) in korakopektorski prostor (prostor med spinasti proces lopatice in prsne majhne mišice). Posebna oblika sindroma torakalno-izstopnega kanala je sindrom torakalno-vstopnega kanala. Nanaša se na zožitev subklavijske žile in pločevinke vodi do subklavijske tromboza ali akutna zastoj aksilarne vene (Paget-von-Schroetterjev sindrom). Subklavijska žila tromboza je v primerjavi z noga in medeničnega tromboza. Tromboza je a krvni strdek (tromb), ki zoži ali blokira plovila. Pojavi se, kadar v srce ne teče dovolj venske krvi. Pogosto se tromboza subklavijske vene pojavi kot posledica fizičnega napora med športom ali aktivnostjo nad glavo. Lahko pa se pojavi tudi zaradi tumorja ali a centralni venski kateter. Običajno prizadene mlade odrasle moške. Tromboza se pojavlja pretežno na desni strani. Dokaj redka klinična slika je flegmasia coerulea dolens. Nenaden začetek popolnega okluzija vseh ven okončine (tromboza). Razlog je motnja mikrocirkulacije (del krvi kroženje najmanjše krvi plovila). Phlegmasia coerules dolens je nujna in zahteva hitro kirurško poseganje.