Subklavijska arterije se imenuje subklavijska arterija. Odgovorna je za celotno kri oskrba z roko.
Kaj je subklavijska arterija?
Subklavijska arterije je subklavijska arterija. Nanaša se na seznanjeno kri plovilo blizu debla. Naloge arterije vključujejo predvsem roko kri ponudbe. Tako skupaj s svojimi vejami tvori glavne arterije, ki oskrbujejo nadlaket, ramo in komolec. Poleg tega vratu, sprednja stena v prsih (prsni koš) in okcipitalni predel možganov prejemajo tudi kri iz nje.
Anatomija in zgradba
Leva subklavijska arterija izvira iz aortnega loka. Nasprotno pa desna subklavijska arterija skupaj s skupno karotidna arterija, izvira iz brahiocefalnega debla. Potek subklavijske arterije je od skalenusne reže, ki jo tvorita mišica scalenus medius in sprednja mišica skalenusa in se nahaja pod ključnico in majhno prsno mišico, proti spodnjemu robu velika prsna mišica. Od tega trenutka se arterija imenuje aksilarna arterija. Scalenus vrzel je ozka točka. Tako obstaja nevarnost motenega pretoka krvi. V medicini se temu reče scalenusov sindrom. Iz subklavijske arterije je oblikovanih več vej. To so vretenčna arterija, notranja prsna arterija, kostocervikalni trup in tirocervikalni trup. The vretenčna arterija poteka v odprtini cervikalnih prečnih odprtin proti foramen magnumu znotraj lobanjske votline. Skupaj z notranjim karotidna arterija, odgovoren je za oskrbo človeka možganov. Znotraj lobanja, se pridruži vretenčna arterija na nasprotni strani telesa, da tvori bazilarno arterijo. Ta skrbi za oskrbo delov konca možganov, možganov in možgansko deblo. Za prsnico leži notranja prsna arterija, od katere spredaj v prsih stena, deli zgornje trebušne stene, membranaje perikarda, in mediastinum prejmejo njihovo kri. Oblikuje majhno vejo, ki teče približno centimeter vzporedno z robom prsnico. V medicini ima notranja prsna arterija tudi ime notranja mlečna arterija. Kostocervikalni trup označuje izvor temeljne vratne arterije in vrhovne medrebrne arterije. Iz tirocervikalnega trunusa izvirajo suprakapularna arterija, naraščajoča cervikalna arterija, arterija transversa colli in spodnja ščitnična arterija. Subklavijsko arterijo spremlja subklavijska Vena. Ta se nahaja spodaj med režo sprednje skalene in sprednjo mišico skalenusa.
Funkcija in naloge
Primarna funkcija subklavijske arterije je dovajanje krvi v zgornje okončine. Poleg tega dovaja tudi kri vratu regiji in v prsih. Od veje subklavijske arterije, vretenčne arterije, se tudi možgani oskrbujejo s krvjo. Brez te arterijske oskrbe bi ljudje trpeli motnje krvnega obtoka, ki se kažejo z različnimi simptomi.
Bolezni
Subklavijsko arterijo lahko včasih prizadenejo tudi bolezni. Sem spada predvsem t.i. sindrom subklavijske kraje, ki je znan tudi kot pojav vretenčne arterije ali subklaviastenoza. To se nanaša na motnje krvnega obtoka človeških možganov, ki jih povzroča zožitev subklavijske arterije. Motnje krvnega obtoka so redke in jih običajno povzroči poapnela kri plovila. Pri zdravih ljudeh lahko kri zlahka teče skozi aorto in subklavijsko arterijo proti brahialnim arterijam. Če pa je izrazito zoženje ali celo okluzija subklavijske arterije v prizadeto roko ne pride dovolj krvi. Iz tega razloga roka odvzame kri iz možganov, pri čemer gre skozi ovinek skozi vretenčno arterijo, ki sicer oskrbuje možgane. Ta postopek obrne pretok krvi v vertrebralni arteriji, tako da njena kri teče v subklavijsko arterijo namesto v možgane. To omogoča, da se zoži subklavijska arterija in da roka prejema kri iz vretenčne arterije, ta pa kri iz karotidna arterija, ki jo oskrbuje aorta ali brahiocefalni trup. Vendar pa v možganih zaradi tega procesa uravnoteženja primanjkuje pomembne krvi. To še posebej velja, kadar je povpraševanje po krvi iz roke v gibanju večje. Sindrom subklavijske kraje lahko prizadene tako desno kot levo stran telesa. Največje tveganje za razvoj sindrom subklavijske kraje je, kadar prizadeta oseba trpi za arterioskleroza (kaljenje arterij). Tako ta vaskularna bolezen povzroča zožitev krvi plovila. Povišane ravni maščob v krvi, tobak poraba in premalo gibanja so razvrščeni kot dejavniki tveganja. V nekaterih primerih pa so za subklaviastenozo odgovorne tudi vaskularne malformacije. Subklavijski sindrom kraje se kaže z različnimi simptomi. Sem spadajo paraliza očesnih mišic, motnje vida, omotica, tinitus (zvonjenje v ušesih), motnje ravnovesje, senzorične motnje, disfagija, govorne motnje in glavoboli na zadnji strani Glava. Možni so celo paraliza in oslabljena zavest. Sindrom subklavijskega kraje se običajno zdravi z angioplastiko, pri kateri se prizadete arterije razširijo z vstavitvijo balonskega katetra. Neredko se izvede tudi postavitev stentov. V medicini se za popravek uporablja tudi subklavijska arterija aortna stenoza med operacijo. Ta postopek se imenuje operacija obračanja arterije subklavije.
