Odčitki BP - kaj pravite?
O kri pritisk (krvni tlak vrednost) se meri v merski enoti mmHg (milimetri živega srebra). Zgornja od obeh vrednosti ustreza sistoličnemu tlaku, tlak, ki se poveča, ko srce črpa svoje kri v telo. Spodnja vrednost, diastolična vrednost, se pojavi v fazi ohlapnosti / polnjenja srce.
Optimalno kri tlak je 120/80 mmHg. Visok krvni tlak (hipertenzija) je opredeljena kot vrednost 140/90 mmHg in več. Visok krvni tlak lahko razdelimo na tri stopnje: Za diagnosticiranje dejanskega visokega krvnega tlaka je treba meritve krvnega tlaka opraviti večkrat ob različnih urah dneva in ob različnih dnevih.
Glede na resnost hipertenzije se lahko krvni tlak je treba zdraviti z različnimi zdravili. Prenizko krvni tlak (hipotenzija) je prisotna pri vrednostih pod 100/60 mmHg. Vrednosti nad 230/130 mmHg se imenujejo bodisi hipertenzivna kriza bodisi hipertenzivna nujna situacija.
V nasprotju s hipertenzivno krizo v hipertenzivni krizi ni poškodb organov. V obeh primerih je treba takoj ukrepati in znižati krvni tlak. Starejši bolniki pogosto trpijo zaradi tako imenovane izolirane sistolične hipertenzije.
To pomeni, da je povišana samo sistolična vrednost, medtem ko je diastolična vrednost na normalni ravni. Izolirana sistolična hipertenzija je na primer krvni tlak 190/80 mmHg. Pogosto je krvni tlak lažno zvišan zaradi vznemirjenja med zdravniškimi meritvami, kar imenujemo hipertenzija belega plašča. - V stopnji I je krvni tlak med 140/90 in 160/100,
- V II. Stopnji med 160/90 in 180/100 in
- V III. Stopnji nad 180/110.
Pri revnih merim različne vrednosti, kaj to pomeni?
Različno izmerjene vrednosti na obeh rokah sprva niso zaskrbljujoče, saj na merjenje vpliva veliko dejavnikov. Zato verjetno nikoli ne bomo izmerili popolnoma enake vrednosti na obeh rokah. Pravijo, da je razlika do 20 mmHg normalna.
Večino časa to povzročajo različne mišične napetosti, kajti tudi če mislimo, da smo popolnoma sproščeni, to običajno ne drži. Poleg tega tudi obseg naših rok ni nikoli popolnoma enak, čeprav to tudi vpliva na merjenje. Če pa se vrednosti razlikujejo za več kot 20 mmHg, so lahko vzrok bolezni, kot je okluzivna bolezen perifernih arterij, imenovana tudi pAVK, ali tako imenovani sindrom subklavijskega jekla. V takih primerih se zato posvetujte s svojim družinskim zdravnikom.
Kaj je dolgoročno merjenje krvnega tlaka?
V dolgoročno merjenje krvnega tlaka, se krvni tlak redno in samodejno meri v obdobju največ 24 ur. Običajno gre za merilno napravo za nadlaket, tj. Manšeto namestimo okoli nadlaket in dejanska merilna naprava je v majhni vrečki. Čez dan nato krvni tlak izmerimo približno vsakih 15 do 30 minut; ponoči je interval med posameznimi meritvami običajno daljši.
Poleg tega mora uporabnik naprave napisati protokol 24 ur, v katerem beleži vse svoje dejavnosti in tudi psihološke izkušnje. To omogoča zdravniku, da pri oceni dolgoročnega merjenja bolje oceni, kateri dejavniki so vplivali na bolnikov krvni tlak. Prav tako lahko opazuje nihanja krvnega tlaka čez dan in oceni, ali ta ustrezajo naravnim nihanjem, ki jih povzročajo hormoni.
Na primer, krvni tlak bi se moral ponoči znatno znižati, proti jutru dvigniti, podnevi pa biti v srednjem razponu. Napravo na bolnika zjutraj namesti zdravnikov pomočnik, opravijo se testne meritve in uporabnik lahko nadaljuje s svojo običajno dnevno rutino. Naslednje jutro se naprava spet vzame v isti praksi in oceni zdravnik. O rezultatih se običajno razpravlja naknadno.
