C-reaktivni protein: delovanje in bolezni

C-reaktivni protein (CRP) je sestavni del imunski sistem in posreduje nespecifične imunske odzive. Lahko služi kot označevalec vnetnih procesov v organizmu, čeprav je v središču vnetje ni mogoče določiti ali lokalizirati. CRP spada v tako imenovano akutno fazo beljakovin.

Kaj je C-reaktivni protein?

C-reaktivni protein se vedno pojavi v povišanih koncentracijah v organizmu med vnetnimi reakcijami. Predstavlja beljakovino akutne faze, ki nastane takoj v primeru okužbe ali poškodbe za podporo imunski sistem. Povišane ravni CRP je mogoče izmeriti še pred nastopom dejanske vrednosti vnetje. Takoj, ko vnetje CRP koncentracija tudi takoj pade nazaj na normalno vrednost. CRP je tako imenovani opsonin, ki stimulira sistem komplementa. Kot opsonin označuje antigene, kot so bakterije in glive ali endogene celice z uničenimi celičnimi membranami za napad makrofagov (fagocitov). Opsonin predstavlja premostitveno molekulo, zaradi katere je bakterijska in odmrla celična snov s priklopom prepoznavna za odstranjevalce celic. Znotraj komplementarnega sistema beljakovinski kompleksi delov antigena s CRP oz protitelesa se oblikujejo. Ti beljakovinski kompleksi delujejo kot priklopna mesta za fagocite. C-reaktivni protein vsebuje 206 aminokisline in spada v družino pentraksinov. Pentraksini so sestavljeni iz petih enakih protomerjev. Proizvaja se na zahtevo v jetra kot rezultat stimulacije z interlevkinom-6 (Il-6).

Funkcija, učinki in vloge

C-reaktivni protein je del imunski sistem in opravlja pomembne naloge pri pripravi na imunski odziv. Služi kot nespecifičen indikator vnetnih odzivov v telesu. Normalno koncentracija CRP v organizmu je običajno pod 10 miligramov na liter. Ko v organizmu zaznamo povišane koncentracije, nekje v telesu poteka vnetna reakcija. Še posebej močno reagira na bakterijske okužbe, revmatske bolezni, nadaljnje avtoimunske reakcije v telesu ali hude nekroza pri poškodbah ali resnih patoloških procesih. Med temi procesi nastane veliko odmrlega organskega materiala, ki ga morajo makrofagi razgraditi. CRP koncentracija poveča se tudi med virusnimi okužbami. Toda tu povečanje še zdaleč ni tako močno. CRP razkriva svojo učinkovitost tako, da se veže na Fosfolipidi od celična membrana. Ti vključujejo celična membrana of bakterije, glive in odmrle endogene celice, ki s CRP tvorijo beljakovinski kompleks. Ta beljakovinski kompleks zdaj prevzamejo makrofagi in se še razgradijo. To reakcijo lahko primerjamo z odlaganjem smeti. Virusne okužbe skoraj niso indicirane, ker virusi nimajo a celična membrana in vnesite celico, da se pomnožite. Šele ko pride do uničenja gostiteljske celice, C reagira beljakovin oblikujejo in pristajajo na uničeno celično membrano.

Oblikovanje, pojavnost, lastnosti in optimalne ravni

Nespecifični imunski odziv CRP je veliko hitrejši od specifičnega odziva imunskega sistema. Zato lahko določitev parametrov omogoči hiter pregled, ali je prisoten vnetni odziv. Tako je še pred povečanjem števila levkociti in videz povišana telesna temperatura, vrednosti se močno povečajo pri sumu na takšne bolezni kot apendicitis, dihalni trakt okužbe, črevesna vnetja ali okužbe sečil. Pri otrocih lahko celo neškodljive okužbe vodi do močnega povečanja vrednosti. Raven CRP se zmanjšuje vzporedno z vnetjem v telesu. V nasprotju, kri sedimentacija se šele kasneje normalizira. Akutne in kronične vnetne procese je mogoče enostavno razlikovati. Pri akutnem vnetju se raven CRP poveča hitreje kot pri kroničnih procesih. Vrednosti CRP prav tako dobro kažejo na sum na revmatične procese. Poleg tega se meritev uporablja tudi za odkrivanje zapletenih okužb, ki se lahko pojavijo po operacijah ali težavah med nosečnost. Pregled lahko daje tudi indikacije za razlikovanje med virusnimi in bakterijskimi okužbami, saj se vrednosti pri virusnih okužbah ne dvignejo tako močno. Vendar samo določanje ravni CRP v tem primeru ne zadostuje. Končno meritve CRP dajejo tudi zgodnje indikacije uspešnosti protivnetnega oz antibiotik Zmanjšanje vnetnih procesov ali bakterijske obremenitve je sočasno povezano z zmanjšanjem ravni CRP.

Bolezni in motnje

Resnost bolezni je korelirana tudi z izmerjenimi ravnmi CRP. Kot smo že omenili, je koncentracija C-reaktivnega proteina v telesu v normalnem stanju manj kot 10 miligramov na liter. Pri koncentracijah med 10 in 50 miligrami na liter je običajno prisotno blago in lokalizirano vnetje. Nekoliko povišane ravni CRP so možne tudi pri kadilcih in tekmovalnih športnikih. Koncentracije nad 50 miligramov na liter že kažejo na hudo vnetje. Pri koncentraciji nad 100 miligramov na liter so najhujši nalezljivi procesi hudi avtoimunske bolezni ali celo tumorje je pričakovati. S pomočjo stalnega merjenja vrednosti CRP med procesom bolezni lahko potek ustrezne bolezni dobro dokumentiramo. To velja tudi za spremljanje potek imunskih reakcij po presaditev organov. V primeru zavrnitvenih reakcij telesa se naravno povečajo tudi vrednosti CRP. V primeru znanih kroničnih bolezni, ki se razvijejo na podlagi avtoimunskih procesov, na primer Krohnove bolezni ali revmatskih bolezni, je tako mogoče enostavno ugotoviti trenutno stanje vnetja. Med izbruhom bolezni so vrednosti naravno veliko višje kot v neaktivni vmesni fazi. Trajno visoke vrednosti vnetja lahko kažejo na tveganje za poznejše arterioskleroza, sladkorna bolezen mellitus in metaboličnega sindroma. Čeprav lahko napredovanju diagnosticirane okužbe, avtoimunske bolezni ali zavrnitvi presadka organa dobro sledi merjenje ravni CRP, s to preiskavo ni mogoče postaviti primarne diagnoze pri tej bolezni.