Vzroki, razvoj in dejavniki tveganja | Bronhialna astma

Vzroki, razvoj in dejavniki tveganja

Astma je ponavljajoče se in nenadno zoženje (oviranje) dihalnih poti. Napad astme lahko sprožijo različni dražljaji, ki pri zdravih pljuč nimajo posledic, pri astmi pa vnetna bronhialna reakcija sluznica lahko sproži. Sluznica nabrekne in izloči bolj viskozno sluz.

Bronhialne cevi so tako sluzne in zožene. Poleg tega se mišice manjših dihalnih poti krčijo podobno, kar naredi dihanje še težje. Dobava kisika v pljuča in s tem v telo se poslabša; v skrajnih primerih smrtno nevarno stanje lahko pride.

Razvoj bronhialna astma je proces, na katerega vplivajo številni dejavniki, pri čemer sodelujejo okoljski dejavniki in genetske predispozicije. Ločimo eksogeno alergijsko astmo in nealergijsko astmo. Pogoste so mešane oblike.

Eksogena alergijska astma temelji na okvarjenem odzivu imunski sistem. Možni alergeni so: pršice iz hišnega prahu, plesni, živalske dlake in luske, cvetni prah in poklicni alergeni, kot je moka za pekač. Nealergijsko astmo povzročajo številni dejavniki, pri katerih imunski sistem ni mobiliziran: fizični napor, hladen zrak, včasih topel in vlažen zrak, stres in čustva (smeh, jok, tesnoba).

Vendar se v večini primerov obe obliki pojavita skupaj, kot stalno vnetje dihalni trakt pri alergijski astmi na primer vodi v bronhialno hiperreaktivnost, kar pomeni, da tudi najmanjši dražljaji, kot so dim, parfumi ali hladen zrak, povzročajo občutljivost in sluznica reagira na zgoraj opisani način. Druge posebne oblike so astma, povzročena z naporom (astma, povzročena s stresom), ki se običajno pojavi v sprostitev faza po fizičnem naporu in astma, povzročena z zdravili, ki jo v glavnem sproži proti bolečinam vsebuje acetilsalicilno kislino - ASS (aspirin) na kratko (sestavni del večine tablet za glavobol). Pri alergijski astmi poteka zelo specifična disregulacija imunskega odziva (lastna obrambna reakcija telesa), ki je usmerjena proti snovem, ki dejansko ne predstavljajo nobene nevarnosti za telo.

Poleg tega se večina astmatikov poveča kri raven IgE (imunoglobulin E). IgE je posebno protitelo za imunski sistem ki deluje v telesu kot posrednik za posredovanje alergijska reakcija. Na začetku bolezni je včasih še vedno mogoče zaznati sprožilni alergen, na katerega telo reagira.

V večini primerov pa se sčasoma doda vedno več sprožilnih alergenov, kar imenujemo razširitev spektra alergij. Prvotnega dražljaja ni več mogoče zaznati in izogibanje sprožilnim alergenom je vedno težje. Na primer, ne smete se odreči samo hišnemu ljubljenčku, temveč postopoma tudi spomladanskim sprehodom in parfumom.

Svojo vlogo igrajo tudi psihološki dejavniki. Po eni strani lahko vplivajo na obseg bolezni, po drugi strani pa igrajo pomembno vlogo pri spopadanju z boleznijo. Bolniki z bronhialna astma pogosto imajo druge bolezni, ki jih štejemo med atopične klinične slike.

Atopija je genetsko zasnovana pripravljenost organizma, da se na različne naravne ali umetne dražljaje okolja odzove z bujnim imunskim odzivom. Poleg tega bronhialna astma, vključujejo tudi atopične bolezni nevrodermatitis ali “seno povišana telesna temperatura“, Na primer. Če imajo starši atopične bolezni, je tveganje za otroka, ki trpi zaradi astme, do 50% večje.

Vloga stresa pri razvoju astme je že dolgo zelo sporna tema. Dandanes na splošno velja, da stres v obliki psiholoških konfliktov ni vzrok za astmo. Vseeno pa je res, da lahko stres dodatno okrepi učinek na razvoj astme.

Razlikovati pa je treba tudi med fizičnim (tj. Fizičnim) in psihološkim stresom. Jasno opredeljena oblika astme je naporna astma, to je, da se pojavi med fizičnim naporom, pogosto zlasti med fizičnim stresom na hladnem zraku. Akutni duševni stres pogosto vodi do povečanega dihanje (hiperventilacija), ki lahko dolgoročno oteži dihanje.

Vendar pa je treba pri razvoju astme upoštevati tudi druge dejavnike. V mnogih primerih pa ima več dejavnikov, kot so mraz, genetika, cvetni prah in drugi vplivi okolja v kombinaciji, odločilno vlogo pri razvoju astme. Astmo lahko povzročijo številni dejavniki.

Eno od teh so zdravila, zlasti tako imenovana nesteroidna protivnetna zdravila (nesteroidna protivnetna zdravila), kot npr Aspirin® ali ibuprofen. Ta oblika astme je znana tudi kot analgetična astma. Popolni mehanizmi tega sprožilca še niso popolnoma razumljeni.

Najpogostejša predpostavka je, da je dolgoročna uporaba npr. aspirin or ibuprofen povzroča premik v ravnovesje med dvema pomembnima sporočilnima snovema. Eden je prostaglandin E2, ki širi dihalne poti in ga le v zmanjšani meri proizvaja aspirin. Druga snov so levkotrieni, zaradi katerih se dihalne poti krčijo in nastajajo v večjih količinah, če se aspirin jemlje dlje časa.

To premakne ravnovesje med tema dvema snovema levkotrieni in vodi do povečanega zoženja dihalnih poti. Iz tega razloga se v terapiji pogosto uporabljajo tudi antagonisti levkotriena, ki ravno zavirajo levkotriene. Oblika analgetične astme je pogosto pred kronično obstruktivno pljučno boleznijo, tj KOPB.

Astmo lahko povzročijo številni dejavniki. Ali se plesen šteje za svoj vzrok, še ni dokončno pojasnjeno. Če obstaja alergija na vrsto plesni, lahko to prispeva k razvoju astme.

Poleg tega so študije pokazale, da dolgotrajno bivanje v vlažnih prostorih spodbuja razvoj astme. Zato je treba, kadar v stanovanju odkrijejo plesen, vedno opraviti prenovo. Preprost prehlad sam po sebi ne more povzročiti astme.

Prehlad lahko okrepi simptome že obstoječe oblike astme, saj prehlad tudi oslabi dihalni trakt in ga napada virusi. Posledično v pljučih poteka povečan vnetni proces in težko dihanje in kašljanje se lahko poslabšata. Prehlad lahko sproži tudi akutni napad astme v prsih tesnost in težko dihanje. Iz tega razloga se je treba vedno posvetovati z zdravnikom, če je bolezen astme in dodaten prehlad.