Vzroki | Vaje za ankilozirajoči spondilitis

Vzroki

Vzroki za ankilozirajoči spondilitis še vedno niso jasno razumljeni. Vendar se domneva, da temelji na genetski napaki v imunski sistem, ker ima 90% bolnikov beljakovino HLA-B27, ki je odgovorna za prepoznavanje in nadzor bolezni. Ta vrsta beljakovin se lahko pri vsaki osebi razlikuje, približno po podobnem vzorcu kot različni kri skupin. Ugotovljeno je bilo, da lahko HLA-B27 včasih reagira na patogene nekoliko slabše kot druge oblike, kar ima za posledico večji imunski odziv, med katerim sumimo na razvoj Bekhterevove bolezni.

Terapija

Obstaja več različnih terapevtskih pristopov k zdravljenju ankilozirajoči spondilitis, pogosto v kombinaciji. Ker za bolezen ni zdravila, je potrebno terapijo vse življenje. 1 Operacija Operacija je zadnja možnost za zdravljenje Bekhterevove bolezni.

Vbrizga se, ko bolečina ni mogoče nadzorovati z zdravili, je ukrivljenost hrbtenice izjemno napredovala (tako da na primer stik z očmi z drugimi ljudmi ni več mogoč) ali pa so prizadeti drugi organi. 2. zdravila Izbrana zdravila za Bekhterevovo bolezen so predvsem bolečina in zdravila, ki zavirajo vnetje, kot so nesteroidna protivnetna zdravila (nesteroidna protivnetna zdravila), kortizoni ali zdravila, ki blokirajo tako imenovani TNF-alfa (to je snov, ki spodbuja vnetje). 3) Fizioterapija Najpomembnejši del terapije za Bekhterevovo bolezen je fizioterapija z fizioterapevtske vaje kot glavni sestavni del. Ti ohranjajo in izboljšujejo gibljivost hrbtenice ter krepijo in raztezajo mišice. Poleg tega lahko hladna, vročinska, elektro ali radonska terapija pozitivno vpliva na potek bolezni in bolečina.

Zgodovina

Napredovanja Bekhterevove bolezni ni mogoče natančno napovedati. Potek se od pacienta do pacienta razlikuje, saj se lahko celo bolezen sčasoma spremeni. Ker je a kronična bolezen ki je ni mogoče pozdraviti, se potek Bekhterevove bolezni lahko vleče več let.

Če diagnosticiramo in zdravimo zgodaj, lahko vnetje v večini primerov dobro obvladamo z zdravili in redno vadbo. Posamezni potek bolezni se zelo razlikuje: nekateri bolniki lahko doživijo popolno prenehanje bolezni, drugi ponavljajoč se potek, s posameznimi napadi različno dolge in resne oblike, tretji pa stalni vzorec simptomov. Terapija je zato vedno prilagojena posameznemu poteku bolezni s ciljem, da nanjo čim bolj pozitivno vplivamo. Če se hrbtenice ne zdravi, lahko med potekom bolezni postane trda, kar močno omeji gibanje prizadetih.